September 2021

Lovec:	vstante
Datum ulova:	četrtek, 12. avgusta 2021
Žrtev:	gof
Teža:	15 kg
Globina:	20 m
Lokacija:	Zadarski arhipelag
Tehnika lova:	Globoka čeka (nad 15m)
Puška:	Omer

Letošnja poletna sezona je bila polna presenečenj, razočaranj, nepričakovanih razpletov ter dvomov. Riba je bila večinoma muhasta, prej kot riba se je obnašala kot uporniška najstnica, katera menja razpoloženje iz dneva v dan, še slabše, skoraj iz trenutka v trenutek. Ribe bi se naenkrat pojavile v veliki količini in ponudile obilen ulov, nato pa izginile v neznano, se čez par dni vrnile za nekaj časa, a samo da bi sramežljivo opazovale lovca iz kalne vode in se razbežale ob najmanjšem šumu.

Rahlo zaskrbljen sem se pozibaval na čolnu, katerega sem zasidral sredi modrine. V rahli burji je čolniček verjetno od daleč izgledal kot kakšen ostarel galeb, ki osamljen sedi na gladini in čaka svoj trenutek. Na čolnu sem imel gosta. Vedno sem zaskrbljen, kadar so pri meni gostje. Velikokrat premlevam, kam naj jih peljem, da ne bodo zaradi slabih odločitev slučajno prikrajšani za kakšen podmorski užitek. Riba je v plitvini slabo delala, zato sem se odločil za lov na podvodnemu grebenu, kateri se na zahodu ostro lomi v globino sedemdesetih metrov, z druge strani pa se položneje spušča prav tako v globino. Na severni strani skriva na globini malo manjši od tridesetih metrov razmetane ogromne skale. Med njimi je tudi prav posebna, katera izgleda kot neka pritlikava, ogromna goba. Neverjetno, koliko rib se skriva pod njo. Že ob samem potopu človek zagleda ogromne jate fratrov, ki skoraj negibno stojijo tik pred vhodom v gobo, ko pa začutijo silhueto lovca, pa se začnejo počasi drenjati proti luknji, kot nekakšna siva množica, ki ob ponedeljkih v velemestu hiti proti vhodu avtobusa.

Zadnje čase vse več prakticiram tehniko lova po luknjah, zato sem se tudi ta dan odločil za slednjo, gosta pa sem napotil do manjšem previsu, kjer sem pogosto videl pelagične vrste rib ali zobatce. Gobasta luknja je globoka in skriva tudi kapitalne primerke rib, zato sem se oborožil z daljšo puško, s katero luknjarim večje luknje in večje ribe. Po nekaj potopih sem videl felune, velike par kilogramov, ki so bili blago nervozni. Prepustil sem jih gostu, sam pa sem se napotil malo globlje. Poniral sem počasi na veliko gobo, z zaprtimi očmi drsel skozi oblake megle in tu in tam poškilil, da bi videl majhne ribice, kako se mi umikajo na moji poti. Ko sem šele dobro začel padati po strmem pobočju, sem pred sabo zagledal posebno konstelacijo fratrov, zaradi katere sem takoj prekinil poniranje in se ulegel na dno. Čez par trenutkov so se pred mano pojavili dvokilogramski zobatci skupaj z dvema oradama in se mi pričeli približevati. Še malo pa bi bili v dometu moje stotke, ampak so se v naslednjem trenutku vsi pognali v panični beg. Na sceno so z moje desne prišli veliki gofi, bili so samozavestni in spominjali so me na kakšne srednjeveške jezdece, kateri so viteško prišli odrešiti dekleta in požgati nasprotnikove vasi. Pričeli so divje in izzivalno krožiti okoli mene in v trenutku mi je postalo žal, da v rokah nisem imel svojega rolerja, saj sta se mi namreč dvakrat poklopili dve ogromni ribi. Doživel pa sem presenečenje, ko sem puško počasi in blago obrnil proti največji ribi. Izkušene ribe so v trenutku prepoznale nevarnost in vse so se odmaknile na varno razdaljo. Potreboval sem hitro rešitev, vsak trenutek bi lahko prvi gof odplaval in za sabo potegnil celotno krdelo. V naslednjem trenutku sem se cel potegnil v ozko špranjo na dnu. Potegnil sem se vase kot glavonožec, samo roka s puško je ostala nekje zunaj. Gofi so se zopet divje zapodili na mene, sedaj so bili čisto nad menoj, ko sem škilil iz razpoke se mi je zdelo, da bi jih lahko pobožal z roko. Izbral sem prvega, ki mi je bil najbližje in sprožil. Čez nekaj trenutkov sva ga opazovala na čolnu in malo mi je bilo vseeno žal, da sem ga ulovil jaz.