Oktober 2026

Na letošnjem Spearfishing Sailingu smo se prvo jutro prebudili v čudovito sončno jutro, zasidrani na odlični lokaciji za podvodni ribolov. Tako smo se že zgodaj zjutraj odpravili na prvi lov. Po prvih potopih sem žal ugotovil, da je vidljivost zelo slaba, zato v prvi rundi nisem pričakoval kakšnih večjih ulovov. Imel sem sicer nekaj priložnosti za strel na manjše ribe, vendar nisem sprožil, saj sem želel uloviti kaj večjega.

Nato smo se s katamaranom premaknili na drugo lokacijo, kjer smo pričakovali precej boljšo vidljivost, in začeli s popoldanskim lovom. Pogoji so bili več kot idealni. Morje je bilo toplo, vidljivost odlična, na površini pa je bilo precej valovito, kar je še dodatno olajšalo lov. Po prvih potopih so pred H2O rollerjem ponovno pozirale predvsem manjše ribe, a želel se kaj večjega. Počasi sem priplaval do dobro znane mikrolokacijo, kjer sem pričakoval možnost za kapitalen ulov.

Že na prvem potopu, na globini nekaj manj kot deset metrov, sem opazil več manjših zobatcev. Nisem želel sprožiti niti se jim preveč pokazati, saj sem pričakoval, da se nekoliko globlje in dlje zadržujejo večji primerki. Zato sem zaključil potop in se pripravil na naslednjega. Na srečo je bil teren zame zelo ugoden. Omogočal mi je popolnoma skrito pot do mesta, kjer so se zadrževali zobatci in skrito pot tudi nazaj proti površini. Že na drugem potopu sem opazil večje primerke, ki pa so bili zelo previdni in so se izkušeno držali na varni razdalji. Manjši zobatci, težki okoli kilograma, so medtem brezskrbno plavali okoli mene. S potopi sem nadaljeval, vsakič nekoliko globlje. Zaradi konfiguracije terena sem se lahko do skrivališča in nazaj ves čas premikal po skriti poti, ne da bi me veliki zobatci opazili.

Na petem potopu na tej mikrolokaciji, ko sem bil skrit na globini 17 metrov, se je izza skal pojavil res velik zobatec. Zaplaval je čez skalo in že sem bil pripravljen sprožiti. Manjkalo je le kakšnega pol metra, da bi bil popolnoma prepričan v zadetek in da bo puščica ribo tudi prebila. Ker je bil potop že zelo dolg sem razmišljal, da bi odplaval ravno proti površini. A sem si premislil. Še vedno sem imel skrito pot nazaj, zato sem se še enkrat počasi in previdno pomikal med zakloni do mesta, kjer sem se lahko dvignil, ne da bi me zobatci opazili. Ko sem zaključil potop, je ura pokazala 2 minuti in 37 sekund.

Dobro sem se nadihal in vedel, da imam verjetno le še eno pravo priložnost da dobim enega od kapitalnih zobatcev. Z naslednjimi, še globljimi potopi bi namreč prišel pod termoklino, kjer bi se obnašanje zobatcev spremenilo. Ker sem v vseh petih potopih videl velike zobatce in bil prepričan, da me še niso vsi opazili, sem vedel, da imam zelo dobro možnost za uspešen ulov. Za naslednji potop sem se še posebej dobro pripravil in nadihal. Ponovno sem se po skriti poti pomikal proti mestu, kjer sem nameraval počakati zobatce. Ko sem prišel do dobrega zaklona, sem opazil, da se mi še ne približujejo. Takrat sem se odločil za nekoliko tvegano potezo. Zapustil sem varen zaklon in se premaknil še približno pet metrov naprej, pri čemer sem bil nekaj trenutkov popolnoma odkrit. Vedel sem, da od tam nimam več skrite poti nazaj in da moram priložnost izkoristiti v tem potopu. Na globini 20 metrov sem se namestil v zaklon in začel mirno klicati zobatce. Počasi so se mi začeli približevati in čez par sekund sem pred seboj gledal prave orjake. Razmišljal sem, kako bi jih privabil dovolj blizu, saj so vsi zelo previdno ostajali na varni razdalji. V tistem trenutku sem s kotičkom očesa na desni opazil zobatca, ki se mi je začel približevati. Proti njemu sem imel idealen zaklon, tako sem lahko H2O rollerja počasi usmeril v desno in ko me je zobatec videl, sem ga že imel na muhi. Takrat bi lahko sprožil in H2O roller bi ga z lahkoto zadel a želel sem boljši video posnetek in sem ga pustil, da priplava povsem na špic puščice. Strel je bil samo še formalnost in zadetek je bil popoln.

Med plavanjem na površino sem odpel mulinel in se že veselil največjega letošnjega zobatca. Na površini pa je sledil glasni in vesel vrisk ”JUHU”! Pogledal sem na uro, ki je pokazala 2min in 20s čas potopa. Uspelo mi je uloviti še enega kapitalnega zobatca, česar sem se zelo veselil, saj je bila letošnja sezona nekaj posebnega. Veliki zobatci so se praviloma držali zunaj dometa in se vedno takoj umikali proti globini. V zadnjih letih sem kapitalne zobatce lovil plitko predvsem s pomočjo dobre tehnike lova, kar pa letos ni delovalo. Za tega zobatca sem moral uporabiti vso znanje, izkušnje, poznavanje terena in izredno kondicijo. Na mikrolokaciji sem bil več kot pol ure in potreboval sem šest potopov, da sem prišel do ulova.

Sledilo je še plavanje nazaj do čolna, nato pa sem pobral tudi vse preostale lovce. Ko so lovci prihajali na čoln, so vsi po vrsti občudovali velikost zobatca. Za konec je sledilo še obvezno fotografiranje, seveda z velikim nasmehom na obrazu!