Osnove treninga podvodnega lova

Veliko vas verjetno misli, da podvodnega lova na celini (v Mariboru n.p.r.) skoraj ni mogoče trenirati. Pa ni čisto tako. To je kar nekaj let dokazovala ekipa PD Maribor, ki je kar nekaj let zapovrstjo dosegala najboljše rezultate na prvenstvu Slovenije.

Res je, da je trening podvodnega lova v vodi, ob lovljenju rib zelo pomemben, vendar lahko nekatere faze treninga opravimo tudi v bazenu ali na kopnem.

Tako lahko opravimo splošne fizične in psihične priprave na kopnem in v bazenu. Celo priporočljivo je, da se s temi stvari ukvarjamo v času, ko ne lovimo in tako vzdržujemo ali nadgrajujemo svojo psihofizično kondicijo. Kot sem že velikokrat poudaril, je le to zelo pomembno predvsem pri dolgem obdobju brez stika z morjem – lovom. Trening na kopnem in v bazenu nam ohranja naše zmožnosti, saj je ravno v začetnih (spomladanskih) mesecih lova velik riziko pretiravanja (zaradi vzorca, ki nam je ostal iz prejšnjega leta, zadnjih lovov v jeseni).

Ker se trening podvodnega lova na »kopnem« v bistvu preveč ne razlikuje od treninga apneje, smo v našem društvu H2Oteam-u ti dve disciplini združili in se družimo in treniramo skupaj. Tako trening splošne priprave (hoja, tek, fitnes, ….), kot trening zadrževanja sape (apnee) je domala popolnoma enak za apneaše kot podvodne lovce.

Trening v fitnesu moramo usmeriti na trening mišic, glede na način našega lova. Vsekakor je potrebno razviti mišice nog (za poganjanje plavuti) in mišice rok (za napenjanje puške – mogoče kdo misli, da je to šala, vendar kar nekaj začetnikov in izkušenih lovcev poznam, ki komaj napnejo 20mm gumo na prvo zarezo puščice). Tudi mišic trebuha in hrbta ne smemo zanemariti (ne toliko zaradi radiatorjev, kot zaradi stabilnosti hrbtenice, ki nam jo pas z utežmi zelo poruši). V kolikor pa lovimo globlje, je potrebno trenirati tudi mišice prsnega koša. Tako pri mišicah trebuha, kot prsnega koša je potrebno paziti na njihovo raztezanje, po vsakem treningu jih dobro raztegnimo, saj jih potrebujemo tako za zaščito pred pritiskom (potrebno, da so močne in trdne), kakor tudi za pravilno in dovolj globoko dihanje (potrebno, da so raztegljive). Sicer pa je raztezanje mišic pravilo po vseh vajah oziroma treningih.

Nekatere vaje treninga moči nog lahko prenesemo tudi v bazen in sicer tako, da plavamo z uporom, pred samo potiskamo kakšno ploščo (plavalno desko) ali enostavno razširimo roke in napravimo dodaten upor pri plavanju. Ta vaja je zelo primerna za učenje pravilne uporabe (popolnega zamaha) plavuti, kakor tudi vaja plavanja s plavutmi hrbtno.

Za treniranje dihalnih mišic se na tržišču dobi tudi posebna priprava (PowerLung – obstaja več različic te priprave za moje pojme je dokaj draga), ki z uporom (jakost se da nastaviti) ob vdihu in izdihu, vzpodbuja-trenira-jača delo dihalnih mišic. Z njo lahko treniramo tudi trebušno prepono, ki je z običajnimi vajami v fitnesu (direktno) ne moremo. Naprava je bila razvita za trening ljudi, ki imajo probleme z dihanjem (astmatiki, po operaciji pljuč, prsnega koša). Če jo bo kdo uporabljal, ga moram opomniti, da se mora predhodno naučiti pravilnega vdiha, predvsem uporabo vseh treh dihalnih mišic (trebušne prepone, medrebrnih in ramenskih mišic). Trenirati je potrebno redno in kar nekaj časa, da se pri nas (zdravih) pozna rezultat. Na nekaterih spletih (forumih), so pred leti zadevo zelo hvalili, takrat sem jo tudi sam kupil, osebno je ne morem tako hvaliti, z njo je poskusil trenirati tudi Sandi, mogoče bo še on o njej povedal kakšno svojo izkušnjo.

Trening v naravi (na prostem), ki obsega predvsem hojo in tek, oboje različnih intenzivnosti, je ob plavanju na večje razdalje trening za pridobitev osnovne bazične pripravljenosti. Sicer bi nekako lahko rekli, da bi bilo bolje plavati, saj tako direktno pripravljamo (treniramo) mišice, ki jih uporabljamo ob plavanju (s plavutmi), vendar to pomanjkljivost teka in hoje zelo hitro nadoknadimo v vodi (med lovom), vsekakor hitreje, kot pa pridemo do neke osnovne kondicije.

Trening v bazenu običajno usmerimo na trening apnee in plavanja s plavutmi, lahko istočasno tudi na pridobivanje osnovne fizične pripravljenosti. Trening za lov se od treninga apnee v bazenu nekoliko razlikuje. Predvsem ne treniramo klasične statike, kakor tudi ne dinamike, čeprav trening teh dveh disciplin ne škodi. Predvsem dinamiko lahko uporabljamo v fazi bazičnih priprav.

Trening statike priporočam le z izdihom 80% zraka iz pljuč na največji globini bazena. Medtem ko pri dinamiki priporočam, da simulirate čimveč gibanje pri podvodnem lovu. Počasno plazenje ob dnu z vmesnimi postanki – intervali statike (kot tehniko lova plazenja po plitvini). Plavanje na eno stran bazena (simulacija potopa), statika 30 sekund (simulacija čeke v globini) in plavanje na drugo stran bazena (simuliranje plavanje na površje – izrona) (kot tehniko lova čeka ali plazenje v globini). V primeru, da imate poglobljen del bazena (»luknjo« pod skakalnico), lahko simulirate tudi potop v globino (izenačevanje v ušesa in masko), tako da opravite več zaporednih potopov (brez vdiha) na največjo globino.

Samo apneo pod obremenitvijo se da tudi trenirati v fitnesu in ob hoji, teku. Enostavno zadržujemo sapo ob izvajanju določenih vaj. Vendar to ne delamo ob maksimalni obremenitvi, temveč tam nekje med 50% in 70% obremenitvijo.

Opozorilo:
Vse treninge zadrževanja sape (statične, dinamične apneje v bazenu, kot v fitnesu in teku ter hoji), je potrebno stalno izvajati v paru s partnerjem.

Ni dovolj, da je to kdorkoli, to mora biti oseba, ki ve kaj delate in ve kako vam pomagati v primeru težav. Če trenirata oba, skupaj (kar je idealno) morata vaje apneje delati izmenično, NE ISTOČASNO.

Intenzivnost bazičnih priprav je lahko različna, odvisna predvsem od tega, kaj želimo:

• ohraniti raven naših zmogljivosti (kar je primerno predvsem v tekmovalnem obdobju),
• ali povišati raven naših zmogljivosti (kar je primerno predvsem v pripravljalnem obdobju).

Če dejansko želimo povečati raven naše zmogljivosti, je potrebno da trening doziramo tako, da telo kar nekajkrat med treningom maksimalno obremenimo. Vrhunski trenerji trdijo, da brez »bolečin, velikih naporov« v pripravljalnem obdobju ni dobrih, vrhunskih rezultatov. Če po svoje zapišem odgovor enega najboljših ekstremnih kolesarjev na svetu, Jureta Robič-a, na vprašanje, kako trenira: »ko trenira vožnjo v klanec, si izbere klanec, ki je za rekreativnega kolesarja dovolj, če ga prepelje 1 x, sam si zada cilj, da ga bo prevozil 10x. Ko ga prevozi 10X si reče, če sem ded, ga bom še dvakrat. Ker pa je 13 tako lepa številka, od sebe zahteva, da ga prevozi še trinajstič, da pa ne bi bilo nesreče (saj veste, 13 je tudi nesrečna številka), ga prevozi še štirinajstič«. Ker je Jure ekstremni kolesar je njegov trening tudi ekstremen, vendar moramo se zavedati, da s slabšim treningom, kot ga trenira naš nasprotnik, bomo nasprotnika le s težavo premagali.

Psihične priprave. Osebno sem mnenja, da so le te velikega pomena (vsaj enakega pomena, kot fizične). Predvsem pri takšnih športih, kot je apnea, podvodni lov (ki so na nek način ekstremni). Za njih je primerna katera koli od metod, ki jo poznamo, obvladamo (joga, meditacija, pranajama dinamika dihanja, avtogeni trening, …. ). Mnenja sem, da je zelo pomembno, da jo obvladamo, zato je bolje, da delamo eno in tisto dobro, učinkovito. Pri mentalnem treningu se moramo predvsem osredotočiti na cilje, ki jih želimo doseči (dolga apnea, čim-hitrejša sprostitev in možnost lova takoj, ko zagledamo plen ,… ).

Mentalni trening lahko izvajamo kadar koli, med treningom, gledanjem TV, ali v posebej za to določenem času. Nekateri so mnenja, da je dovolj če se mentalni trening samo izvaja, izvajajo osnovne vaje joge, meditacije, …. . Sam se ne strinjam z njimi, saj bi morali mentalni trening tudi usmeriti k cilju, torej zanj prilagoditi takšne vaje, ki nam predvsem omogočajo sproščanje ob aktivnosti, ki jo želimo početi. Za takšno hitro sproščanje si je dobro pripraviti, redno uporabljati kakšen ritual, n.p.r.: pred potopom, dva do trikrat globoko vdihnemo in izdihnemo, nato še enkrat vdihnemo, rahlo zadržimo sapo in počasi globoko izdihnemo, nato ponoven vdih in potop. Težiti moramo k temu, da nas ta ritual brez neke avtosugestije »umiri se, umiri se,..« sam pripravi v stanje umirjenosti, naši možgani zaznajo, da je to predpriprava na potop. Ko si najdemo določimo takšen ritual in se ga naučimo, kot neko obliko avtosugestije, ga enostavno uporabljamo tudi med treningom, pred vsakim potopom.

Katero specifičnost podvodnega lova bi lahko trenirali, lahko treniramo v bazenu. Ob plavanju, uporabi plavuti pri plavanju, lahko treniramo tudi strel s puško.

Napravimo si tarčo, plastičen karnister, ali še bolje leseni okvir, v katerega napnemo blago (najbolje juto) in na njega narišemo koncentrične kroge ali kar ribe. Na drugi strani tarčo obtežimo tako, da jo fiksiramo na dno, od tarče si potegnemo vrvico (z oznakami razdalje) ali kar merilo (meter).

Streljanje treniramo iz različnih razdalj od tarče, da dobimo občutek na razdaljo (saj veste iz fizike, da nam lom svetlobe v vodi predmete približa ali poveča) in merjenja na določeno razdaljo (zaradi upora vode na puščico, le ta z razdaljo izgublja na višini, pada).

Kakšna ura takšne vadbe, streljanja v tarčo nam prihrani kar nekaj dni lova in pomaga uloviti kar nekaj rib, ki bi jih zaradi prilagajanja ob lovu zgrešili.

Tudi pravilne tehnike potopa se lahko naučimo v bazenu. Kaj je to in kako izgleda, bomo zapisali kje drugje.

Seveda lahko v bazenu (predvsem če imamo luknjo) treniramo izenačevanje pritiska z uporabo različnih tehnik, da izenačevanje avtomatiziramo tako, da nas čimmanj obremenjuje med potopom.

Tudi gledanje kaset o podvodnem lovu (ne porničev) in tako imenovano ribarsko prigovarjanje nam omogoča pridobivanje izkušenj na kopnem. Včasih kakšno kaseto gledam večkrat in vedno na njej najdem kakšno novo malenkost, ki jo uporabim ali ne pri lovu. Osnov podvodnega lova sem se naučil od Šnukija, veliko tudi ob razgovoru, ko sva se ure in ure vozila (s tomos 4) na lovišča in pogovarjala o ribah in ribolovu. Seveda je osnova za pogovor o podvodnem ribolovu poznavanje rib. Tudi prebiranje knjig o ribah, ribolovu nam omogoča izboljšati naše dosežke v podvodnem ribolovu.

Zelo težko pa v bazenu simuliramo, treniramo prilagajanje gibanja (približevanja ribi) konfiguraciji terena, prilagajanje različnim vremenskim razmeram, spremembi vidljivosti, …. (no ja marsikaj bi se še dalo, vendar ne vem, če bi stroški upravičili rezultat, cilj). Nekateri to trenirajo tako, da si v bazenu pripravijo poligon ovir (podoben vojaškim) in se potem urijo v spretnosti umikanja oviram.

Ko sem ponovno prebral zapis, sem ugotovil, da lahko skoraj vse za podvodni ribolov treniramo tukaj v Mariboru (na kopnem, v bazenu). Seveda je to šele začetek, osnova za tisti pravi trening in lov na morju. Trening v bazenu, v fitnesu in na prostem, je le osnova, bazična priprava za lov na morju. V kolikor je ta dovolj dobra, nam za nekaj dni do tednov skrajša priprave na morju. Tisto pravo, bo nekdo rekel se začne šele na morju. Vendar brez kondicije, bazičnih priprav tega na morju ne moremo izvesti dovolj dobro. Šele kakšnih 20 do 100 dni lova na morju nam da neko osnovo od katere lahko pričakujemo uspeh (govorim športni uspeh). Seveda je potrebno trenirati na različnih terenih, različne tehnike, v različnih situacijah. Tako kot so možna tekmovanja. Posebej pa se je potrebno pripraviti, za vsako tekmovanje posebej pregledati teren, najti kakšen siguren ulov, določiti način lova.