
Po mesecu in pol brez morja je končno prišel čas za lovski vikend. Ob gledanju na koledar, sem videl, da so idealni pogoji za zobatce in lov na njih je bila moja glavna želja. V petek po službi sva se s Tanjo odpravila na Krk.
Na lokaciji, kjer sem pričakoval uspešen ulov sem hitro skočil v vodo in odplaval do znanih pozicij. Po par potopih sem ugotovil, da se bo lov končal slabše kot sem planiral. Nisem se kaj dosti obremenjeval saj sem imel pred sabo še dva lovska dneva.
Počasi se je že mračilo in hotel sem že oditi na obalo. V mislih sem si rekel, če sem že tukaj bom poizkusil še en globji potop, da pregledam pozicijo in se malo privadim na globine. Ob navpični steni sem se potopil do dna na 22,7 m kjer se je vodoravno mivkasto dno širilo do koder je segel pogled. V zaklonu ob steni sem počakal še par sekund, če se bo kakšna riba približala na strel. Rib ni bilo, stena nad mano pa mi ni dala miru in moral sem pogled usmeriti proti njej.
Ko sem premaknil glavo sem na dosegu roke zagledal ogromno ugorjevo glavo, ki je iz luknje gledala vame. Prva misel je bila. Zdaj sem gotov!!! Takoj sem se odmaknil na varno razdaljo in puško usmeril proti ugorju. Dolgo časa sem se obotavljal pred strelom in razmišljal o svojih možnostih da preživim. Puška 110 s tremi elastikami in puščica z dvojnim krilcem nista primerna za lov po luknjah. Ugorjeve teže in velikosti nisem znal oceniti, pod vodo je zgledal še večji, kot je bil v resnici. Vendarle je bila to neponovljiva priložnost za kapitalni ulov in odločil sem se za strel. Z levo roko sem prijel za gume na sredini puške, da sem zmanjšal moč gum in ugorja z razdalje 20 cm zadel v usta.
Takrat pa se je začel boj z zverjo, ki sem ga doživel prvič v lovski karieri. Na srečo sem uspel ugorja hitro izvleči iz luknje. Povratek na površino pa je bilo pravo garanje. Ugor se je z vso močjo upiral in se hotel vrniti v luknjo, jaz pa sem ga moral odvleči stran od skal. Na površino sem prišel precej utrujen in sledilo je še vsaj 300 m plavanja do mesta, kjer sem lahko splezal na suho.
Ves čas plavanja pa je ugor norel in se upiral. Ko sem ga, do pasu v vodi, poizkusil usmrtiti, je pokazal kakšno moč ima v sebi. Nož mi je vrgel po skalah, z repom se mi je motal okoli nog, meni pa so drevenele vse mišice v telesu. Uvidel sem, da ga moram izvleči na suho in ga tam pokončati. Kar je bilo dosti težje kot sem pričakoval. Po cca. 20 min od strela sem ugorja umiril, sam pa sem bil izčrpan, poln adrenalina in noge so se mi tresle od razburjenja. Sledili so še problemi s transportom ugorja do aprtmajev in čiščenje na obali v trdi temi.
0 responses on "September 2009"