| zobatec | |
| 3.14 kg | |
| 12 m | |
| KvarnerOtok Pag | |
| Plitka čeka (do 15m) | |
| AchillesAchilles 110 |
Zadnji dan na morju. Punce želijo čim prej domov in ne kažejo navdušenja, ko dan pred tem povem-zjutraj grem pogledat za zobatci, domov gremo okrog 11h (ali je res potrebno…, se ne da prej.., nisi lovil dovolj…). Ob 6h in nekaj sem v vodi. Preplavati moram dober kilometer do mesta. Naredim 2-3 potope, da se pripravim na globino . Zavestno spuščam orade, pice, ovčice, katere, bi sicer z veseljem lovil (normalne porcijske ribe), saj se moram pravočasno vrniti.
Končno pridem do želenega mesta. Na plitvini se umirim, sprostim. Potopim se na 12 m, se skrijem za skalo, gledam v desno, od koder, bi naj prišli zobatci (do takrat zmeraj od tam).
Čakam, čakam, čas več kot 1min-nič. V mislih imam večkrat nesrečne dogodke letošnjega poletja, zato se odloči izplavati. Pogledam na levo-ogromni (resnično zelo veliki zobatci) na razdalji 2-4 m, a kaj ko pričnem premikati puško z enega na drugi konec ni več nobenega-grem na površje,potop preko 2min. Na plitvini ponovno kratka meditacija, relaksacija (na strel pride lepa orada (cca0,5kg), a se ne odločim za strel, saj bi puščica skozi orado odletela v globino na polico, kjer sem prej čakal. Se mi je že zgodilo pred par dnevi-domov sem prinesel orado in pica, a zobatcev ni bilo več… )in potop na ‘polico’. Tokrat se obrnem v smer od koder so prišli prej. Čakam dobro minuto in nobene ribe. Površje, malce jezen, da so prišli z druge smeri…
Pred odhodom sem rekel 3 potopi-če bo ok, če ne tudi ok . Se umirim in pripravim za zadnji potop. Ležem za skalo obrnjen v smeri prejšnjega prihoda zobatcev. Sprva nič, nato se pojavi ta (‘moj’) manjši zobatec in nič drugega. Čez čas pričnejo z ozadja (globine) prihajati vse večji. Zraka počasi zmanjkuje in ker vsi poznamo rek o golobu in ker sem že večkrat ostal brez vsega v želji večjega ulova, pomerim in zadenem. Sedaj drugi del zgodbe-zadet podivja in v globino. V trenutku se poženem za njim, saj nisem hotel, da se zgodi…(podobnega sem letos že zadel, a se je strgal (slabo zadet)), želel sem ga samo pripeljati ven. Na enkrat zagledam kako potuje puška mimo mene in s težavo ulovim puško . Dodatno odprem mehanizem, da sprostim ‘nitko’ in odplavam na površje. Zobatec se je zavlekel pod večjo skalo na globini 27 m, potreboval sem 4 potope, da sem ga dobil ven. Potrebno je bilo prerezati silk, da sem ribo sploh prinesel na površino. Kanček neprevidnosti v veliki želji in posledično veliko dodatnega dela (dobro, da sem bil v dobri kondiciji). Po zadetku, bi enostavno splaval na površje in zelo verjetno zobatec ne bi uspel priti v globino do omenjene skale. To napišem, da drugi ne bi ponovili moje napake, saj na omenjeni globini nimaš ravno veliko časa… (želja je bila velika in vsi poznamo zgodbe-sem zadel a se mi je strgal. Hčera mi
reče, ati ne razlagaj, samo prinesi mi ribo…).
Naslednjič bom (upam in želim) prinesel ven ta velikega!
0 Odzivi na "Avgust 2009"