Oktober 2007

Lovec:	Andrej Furman
Datum ulova:	nedelja, 8. julija 2007
Žrtev:	zobatec
Teža:	2.7 kg
Dolžina:	40 cm
Globina:	16 m
Lokacija:	Zadarski arhipelag
Tehnika lova:	Plitka čeka (do 15m)
Puška:	Imersion-Esclapez

Kot vrsto let zapored, sem tudi letos preživel večji del svojega dopusta v Kosirini, zame eden najlepših zalivov na otoku Murterju. Z mano je bil od lovcev Mirko Krulc, za par dni se je pri meni oglasil tudi Tomaž Bajec. Z Mirkom že nekaj let loviva skupaj in moram reči, da se vedno dobro ujameva. Je nezahteven – stalno pusti izbiro terena meni in zelo dober lovec – skoraj na vsakem terenu dobi določeno število orad in brancinov, kar tudi največ lovi in katerih tehniko lova zelo dobro obvlada. Ker je bilo rib ob kraju dokaj in če so – pomenijo siguren ulov ter ker letošnje leto nisem ravno v kondiciji, sem se bolj malo spuščal v lov na globini. Tako kot običajno me je tudi letos zamikal lov na zobatce.

Več kot 14 dni sem lovil ob kraju, na kar se le odločim, da grem pogledat kako je z zobatci na znanih pozicijah. Takoj zjutraj, ko odložim Mirka ob obali, se odpravim na grid. Na njej je bilo izredno veliko rib. Jata kilskih gofov in zobatcev. Nočem splašiti zobatcev, zato se lotim najprej njih. Zelo so previdni, grid tudi nima pravega skrivališča, dno je na primernem mestu za lov zobatcev ravno in skoraj nikjer trave. Par krat poskusim najti pravo pozicijo, prihajajo orade, pici, odločil sem se za zobatce, ki so v daljavi, zato ne streljam. Na tretji poziciji pa postanem zanimiv za kilskega zobatca, tega ustrelim. Še parkrat se potopim vendar zobatcev od nikoder več. Polovim še par kilskih gofov, se odpeljem po Mirka in spremeniva področje lova. Mirka spet odložim ob obali, sam pa grem na siko, ki je ni vrisane na karti, zato je manj obiskana. Ko plavam po njej na njej niti ribe. Poznam mesto, kjer so včasih prihajali zobatci, poiščem optimalen zaklon, za katerega se skrijem. Takoj od daleč name starta jata zobatcev, eden zelo velik, gre direktno name, zelo je počasen, previden. Ko me že preganjajo misli, če bi ga še čakal ali ne, iz leve tik pred puško priplava »manjši« 2,7kg težek, ne obotavljam se, strel, dober zadetek in riba je moja. Še par krat se potopim, o zobatcih ne duha in sluha. Prestavim se še na drugo plitvino, na njej običajno lovim palamide, tudi zobatci so lahko. Pogledam za palamidami, jata njih preganja sardele in ušate. Zelo so previdne. Nimam več časa za zafrkancijo z njimi, moram po Mirka, prej še pogledam za zobatci. Dve poziciji, meni znani, sta na tej siki. Na prvi jih ni, na drugi pa jata, nekam čudno se obnašajo, ne plavajo, jata zobatcev, približno 1m – 2m narazen ribe od ribe, mirno lebdijo nad dnom, med njimi nekaj velikih zverin. Na enkrat nad njimi zaplava jata palamid, palamide odplavajo, zobatci ostanejo mirni pri tleh. Kaj je to? Poiščem zaklon, razmišljam, kaj se dogaja. Ko pridem do zaklona, nikjer več ne vidim zobatca. Tudi nobeden, ne prihaja k meni. Vajo ponovim še dvakrat, spet enako, ni ribe. Pred leti se mi je na eni plitvino dogajalo enako, zobatci so lebdeli nad tlemi, niso se niti premaknili, jaz pa tudi nisem mogel do njih. Po kakšni uri lova sem zagledal, kako na siki plava velik gof. Kdo ve, mogoče je bilo tudi tokrat kaj takšnega, kakšna velika roparica. Nisem imel časa, moral sem po Mirka. Ker sva imela več kot preveč rib, sva se odločiva, da greva domov. Tako sva prišla nazaj v Kosirino vsaj dve uri prej kot običajno. To je bil letos, do sedaj, moj najlepši dan na lovu.