November 2011

Lovec:	Marko Rošker
Datum ulova:	sreda, 30. novembra 2011
Žrtev:	orada
Teža:	3.2 kg
Globina:	17 m
Lokacija:	J Jadranotok Brač
Tehnika lova:	Plitka čeka (do 15m)
Puška:	KomodoKomodo 125

Kot so sanje skoraj vsakega apneista ali podvodnega lovca, da živi na morju so se meni te sanje uresničile in sem se letos preselil na otok Brač. Torej dokler se še nisem naveličal sem v vodi vsaj 4 krat na teden seveda v potapljaški obleki in z puško v roki. Pozicije, ki dajejo ribo so mi že kar poznane in se je zamrzovalnik z (porcijskimi) ribami kar napolnil. Zato sem se odločil, da bom poskusil kakšno polovit dokler še orada dela in je ta velike možno videt v družbi manjših in so manj pozorne na nevarnost.

Popoldne se odpravim v vodo na lokacijo kjer orade prihajajo na čeko na globini od 15 do 19 metrov. Kakšnih 100 metrov pred mikro lokacijo naredim 4 segrevalne potope na 10 do 15 metrov ker vem, da prihaja na tej lokaciji riba samo na prvo čeko, ki mora bit narejena popolno in mora trajati vsaj minuto in pol. Če pa hočem tisto zadnjo večjo v jati pa vsaj minuto in petdeset. Na poziciji se potopim na globino 17 metrov, padem med gmoto kamenja in že po 15 sekundah prihaja jata ravno proti meni. Puška je usmerjena v pravo smer, ker je puška 125 je to zelo pomembno. Prve ta manjše že plavajo nad mano in nadaljujejo pot, kot da jih nekaj zanima za mano. Na strel že prihajajo tiste okoli 2 kg in me seveda mika da sprožim. Ampak si pravim, če hočeš tisto največjo počakaj. Res pride ta glavna (vendar ne tako brez skrbi kot ta manjše), se ustavi na razdalji 5-6 metrov in me opazuje. Začne se obračati in ko se mi pokaže z boka vidim, da je ogromna. Zato tudi zadetek ni problem in velika puška s tremi gumami opravi svoje delo brez težav v (center) ribe. Ker ji je zlomilo hrbtenico je bila v naslednjih 30 sekundah na površju v mojih rokah. Odpravim se domov z nasmehom na licu in se malo ustavim v centru vasi, da še Dalmatinci vidijo da Slovenci tudi znajo prinest domov tiste kapitalne primerke. Lepo je videt tiste njihove nasmejane in kar malo nevoščljive obraze, ko vidijo ribe ki jih polovi nek slovenski priseljenec 😉 .