Maj 2020

Lovec:	Igor Željan
Datum ulova:	sreda, 1. julija 2020
Žrtev:	zobatec
Teža:	7.5 kg
Globina:	14 m
Lokacija:	Kvarner
Tehnika lova:	Globoka šulja (nad 10m)
Puška:	AlemanniAllemanni stilo special monoroller 80

Z družino smo se odpravili na sobotni potep s čolnom. V načrtu smo imeli kopanje in kosilo v znanem gostišču na Golem otoku. Skratka počitek in uživanje. S seboj sem kot vedno vzel tudi opremo za ribolov. Ob vsaki priložnosti uro ali dve izkoristim za podvodni ribolov.

Tisti dan nisem nekaj posebej načrtoval, zato sem s seboj vzel samo mali allaround invert roller dolžine 80 cm. Načrt je bil naloviti nekaj rib za večerjo. Ko smo prišli v okolico Prviča sem čoln zasidral, otroci in žena so poskakali v vodo, jaz pa v obleko in na preskok. Takoj sem opazil, da je rib malo, vse male ribe so bile zelo nervozne. Po 20 minutah sem ugotovil, da je pred mano lovec, zato sem se obrnil nazaj proti čolnu… Komaj sem prepričal družino, ki je bila sredi kopanja, da naredimo premik.

Tako smo se po pol ure že veselo vozili na drugo pozicijo. Ko sem drugič zasidral čoln, sem se končno vrgel v vodo in pričel z lovom. Teren je bil strm s policami, kar mi načeloma zelo ustreza. Najprej sem nalovil 2 porcijski oradi, ko sem zagledal lepo jato 5-7 šargov (0,75 do 1,5kg) na globini cca. 15m, ki so lebdele kakšne 3 metre od police v plavem. Mirno sem se nadihal in počasi spustil ob robu proti globini. Potop je bil res tih in miren, zato me je zelo začudilo, ko sem prišel do dna na 12 m, kako šargi zapuščajo svojo pozicijo. Premleval sem v glavi, kaj bi lahko šlo narobe, da sem jih prestrašil, vmes pa sem šuljal proti polici na cca. 15m. Ko sem prišel do roba, sem pogledal navzdol v globino in pod mano je plaval velik zobatec – mirno in čisto počasi. Ni me videl. Hitro sem potegnil puško čez rob in ga zadel malo nad bočno perutjo v sredino trupa z razdalje 2,5 do 3m. Ašta ga je prebila in se ustavila na sredini. Takoj je potegnil, mulinel se je začel odvijati, on pa je obrnil v globino in se začel na globini cca. 18 metrov zarivati v luknje pod polico. Samo ašta mu je preprečevala popolni umik. Kljub temu, da sem takoj splaval proti odprtemu in ga vlekel stran od lukenj, se je iz ašte strgal. Hitro sem pripravil puško za nov strel in se potopil proti luknjam, kjer sem ga nazadnje videl. Puška ni ravno namenjena takim mrcinam – ašta ima namreč samo eno pero (drugače uporabljam za čeke 115 dvojni roller). Naredil sem 3-4 potope, ampak brezuspešno. O zobatcu ni bilo ne duha ne sluha. Jezen sem se odpravil naprej in se kakšnih 20 m od kraja zločina pripravljal na ponovni potop. Med nadihavanjem sem v globini pod drugo polico opazil čudno svetlikanje. Rekel sem si, to mora biti moja ranjena riba. Takoj sem se brez pomisleka zagnal proti globini, zobatec me je opazil in se počasi spuščal ob steni v globino. Na vso moč sem plavutkal za njim in drugi strel sprožil na 25ih metrih, ko sem ga iz dveh metrov zadel v zadnji del trupa. Ker je bil izčrpan od prvega strela, se ni upiral preveč in hitro sem ga potegnil do sebe in zgrabil za škrge. Veselje je bilo nepopisno! Ko sem se po 20 minutah vrnil do čolna, me je žena vprašala – a spet lovec? Ko sem vrgel ribo na platformo pri motorju, je bilo vse jasno. Iz skrinje sem potegnil pivo, da sem naredil prostor za ribo. Potem sem rekel – kosilo na Golem otoku bo moralo počakati do jutri. Spili smo pivo, naredili nekaj lepih fotografij, nekaj veselih sporočil sem poslal klapi s katero lovim in že smo se vračali proti Krku. Doma je tehnica pokazala 7,5 kg. Namesto kosila je bila potem večerja – file zobatca na žaru, ki ga skoraj nismo mogli pojesti.