Na Dugem otoku sem lovil prvič, bil sem brez čolna, tako, da sem bil vezan na avto, terena pa nisem imel kaj dosti na izbiro, pa vendar mi je vsak dan uspelo nekaj naloviti. Prve dni sem večinoma pregledoval teren, nekaj posnel in pa naredil nekaj globljih potopov. Ves navdušen sem se vračal iz vode, sej sem skoraj vsak dan videl, tudi posnel lepe zobatce in kavale, ki jih na dozdajšnjih terenih nisem prav pogosto srečeval. Skratka zadovoljen.
Zadnji dan nisem pričakoval nekaj posebnega, saj tudi teren ni izgledal nič kaj prida. Po krajšem pogovoru z domačinom mi vendarle svetuje, naj zgodaj zjutraj malo poštamfam in ni hudič, da se nekaj ne bi pripeljalo.
Seveda nasvet rade volje upoštevam in si rečem; lahko me je okrog prinesel, lahko pa, da ima prav, skratka nima veze, v vodi uživam, zato se lepo pripravim, uro nastavim na 5:00, se oblečem in zviz v vodo, kar iz kuče…
Bonaca, čudovit sončni vzhod, morje ravno pravšnje 21 stopinj, to bo to. Najprej naredim nekaj kratkih potopov na dno, čakam in čakam… Mimo se zapelje ovčica, potem še ena orada in pa veliko brancinov, kateri se bodo še poredili… Nadaljujem naprej, dokaj hitro po potopu na dnu nekajkrat potrkam in čakam, vendar ne dolgo. Pred mano se zapelje precej velika temna gmota, panika, vidim veliko glavo, brancin se obrne, v tistem sprožim… Strel je bil čist, nekoliko za škrge zato ni bilo strahu, da bi se strgal… Mulinel zapoje, vendar ga hitro obvladam, srčni utrip se je zelo okrepil, normalno 🙂 Ko ga povlečem k sebi, mu hitro skrajšam muke, nato pa neverjetno veselje, saj take ribe do sedaj tudi videl nisem.. Noro… Uau… Navijem vrvico, ribo okoli pasu in gasa nazaj. Novi tereni, nove izkušnje, še več volje. To je to!!
0 responses on "Maj 2015"