Maj 2012

Lovec:	Jure Daić
Datum ulova:	četrtek, 7. junija 2012
Žrtev:	orada
Teža:	2.1 kg
Globina:	20 m
Lokacija:	KvarnerSenj
Tehnika lova:	Lov po luknjah
Puška:	MaresMares Phantom FV 75

Na lov sem se odpravil pred popoldnevom, čeprav sem želel loviti že zjutraj. Žal sem imel par nujnih opravkov pri organizaciji tečajev. Kljub temu, da sem začel pozno, sem upal na zobatce. Po nekaj potopih na čeko sem ugotovil, da ribe ne delajo, saj je bilo v morju popolno zatišje.

Po prvem preskoku sem sprevidel, da lov na čeko nima smisla in sem se odločil za lov po luknjah. Tudi v luknjah je bilo prazno in sprva je kazalo, da bo dnevni izkupiček zelo slab. Predelal sem veliko lukenj med 15m in 25m, a omembe vredne ribe še ni bilo. Kljub temu sem vztrajal pri luknjah. Odpravil sem se na še en globok teren, kjer vem, da je veliko lukenj labirintov. Med enim izmed potopov sem med prostim padom zagledal glavo zelo velike orade, ki se je previdno umaknila v luknjo. Spremenil sem smer padanja in odjadral v smeri njenega skrivališča. Skozi ozke špranje sem videl, kako se je skrila v razcep, kamor se nisem mogel zavleči za njo. Naslednji potop je sledil čez 2-3 minute in pričakoval sem, da bo šla po špranji naprej. Na to mesto sem se potopil zelo počasi, s prstom na sprožilcu pripravljenim za hitro reakcijo. Ko sem pogledal v luknjo, je manjša od orad mirovala pred puščico, večja pa se je izkušeno umikala. Nisem kalkuliral na večjo orado in takoj, ko sem imel 100% strel sem sprožil. Na poti proti površini sem se veselil zelo lepega ulova, v mislih pa sem bil že pri naslednjem potopu. Po izkušnjah iz prejšnjih let vem, da so orade v luknjah mirne in da je velika verjetnost, da bo večja orada nekje v bližini.

Takoj, ko je bila manjša orada na portapesciju, sem se potopil. Na sredini potopa sem se spomnil na kamero in jo vklopil. Sprva sem se potopil proti ozkim špranjam z namenom, da orada pobegne v luknje, kjer imam boljši dostop. Tako se je tudi zgodilo. Ko sem se potegnil čez rob skale in se začel vleči v luknjo, je orada bežala po labirintu, kjer sem jo hitro prestregel. Ciljal sem od zadaj direktno v glavo. Zadetek je bil smrtonosen, direktno v možgane. Še dobro, saj puščica ni prebila orade, ki bi se lahko ob manj natančnem strelu strgala. Med plavanjem proti površini sem ocenjeval njeno velikost. Ob strelu sem mislil, da bo blizu 3kg, a nato sem hitro sprevidel, da ne bo rekordna, da pa ima preko 2kg.

Z lovom sem nadaljeval še nekaj časa, a žal brez uspeha. Pred mrakom sem imel še eno priložnost za ulov velikega zobatca, a se ni izšlo. Lov sem zaključil več kot zadovoljen, oradi pa mo v naslednjih dneh pojedli skupaj s tečajniki in prijatelji.