Lov v družbi solovcev je vedno bolj zanimiv. Imaš nekoga, ki te priganja in motivira takrat, ko riba “ne dela”.
Tako smo neko popoldne s kolegom iz Ljubljane in domačinom iz Punata lovili po okolici Krka in od ulova bolj malo. Na preskoku priplavam do “odrona” kamenja in tam se je vredno malo bolj potruditi, ker je vedno kaka riba v bližini, če ne zunaj pa v luknji. Površinski pas 1m je bil zelo moten, spodaj pa bistro. Povlečem se iz plitkega in motnega v bister sloj in opazujem dogajanje, potegnem se še malo naprej in prepozno opazim velikega brancina kako se obrne v motnem sloju in odplava stran, kakih 5kg je moral imeti. Malo jezen se umirim in ponovim vajo, zopet priplava brancin, tokrat manjši “le” 2kg ima in drži se daleč stran 3.5m-4m od vrha puščice. Razmišljam ali probam ali ne. Vem, da imam nove gume na Bastardu in da točnost ne bi smela biti problem, samo malo me skrbi prebojnost 130cm puščice z zbito špico na tako razdaljo. Ustrelim in brancin samo pade na tla, zadetek odličen, zraven očesa. Lepo! Želim ponoviti, sigurno je še kje kakšen vendar me solovca prehitita in pridrvita z gumenjakom. No ja, pa drugič. Motivirani z brancinom se premaknemo na sosednji otok, kjer si sledi nekaj odronov, vsak na enega. Po parih potopih vzporedno z obalo priplavata dva dvokilska brancina, takoj spustim zrak iz pljuč in se potopim, čakam, če se pokrijeta, morda uspem dva. Ne bo šlo. Prvi, malenkost manjši odvije proti globini, drugi pa želi mimo med obalo in menoj. Napaka. Zadetek podoben kot pri prejšnjem in hitro je na pasu.
0 responses on "April 2012"