Okoliščine: ura 10.00, tok srednje močan, plima narašča; plitvina Kača v mozambiškem kanalu (ki loči Madagaskar od Afrike); vidljivost okrog 16 metrov; temperatura morja 28 stopinj
Domačini in Francozi za lov v modrem, na plitvinah, kjer se pričakuje ulov večjih pelagijskih rib (tazar, zobata tuna, karangidi, barakuda) puščico vežejo na nylon, ki je potem pripet na vrv boje (še boljše: namesto vrvi uporabljajo plastično cev – ta se ne zapleta, plava in je za lovca bistveno manj nevarna – se ne zaplete okrog noge , noža ali kako drugače); ko je riba zadeta, lovec puško izpusti (da izplava na površino), sam pa vleče – zateguje vrv (ali cev), da se riba ne bi zatekla v luknjo ali vrv (ali cev) med koralami na dnu zapletla in morda pretrgala; ker je vrv (ali cev) od boje debela, je zategovanje ter izvlačenje ribe na površino precej manj utrudljivo kot kadar lovec uporablja kolesce , na katerem je navita tanka vrv.
Ko smo s plastičnim gliserjem z motorjem Tohatsu, štiritaktnim, 150 KM prispeli na plitvino so Serge, Philippe, Jacques in lastnik čolna pričeli loviti s pomočjo priprave za privabljanje rib – flasher; to je priprava, svetleča vaba , za privabljanje pelagijskih rib; sam je nisem vzel s seboj, ampak sem takoj pričel iskati in pregledovati dno poraslo s koralami; kmalu sem našel površino 10 x 10 kvadratnih metrov, okrog katere so se motale 3 kirnje, dve manjši in ena večja; potop, ker je manjša na dosegu, jo uplenim; prvič uporabljena tehnika privezovanja puščice na bojo se izkaže kot najboljša.
Tok me odnese proč od kamna; tudi drugi lovci začnejo iskati ribo ”od kamena”; blizu me prehiti Serge in zastreli ribo napoleona, na puščici mu ostane samo velika luska; vsi lovci smo na kupu – pravim, vsi lovimo isto ribo; na istem kamnu, kjer sem uplenil manjšo, Serge upleni še večjo kirnjo – 6kg; še iščem druge pozicije – nič, le ribe težke manj kot 3kg; vrnem se na prvo pozicijo; lastnik čolna proti površini vleče še zadnjo, manjšo kirnjo.
Kaj pa je to??? Iz luknje se pripodi velika kirnja in zagrabi kirnjo, ki jo je lastnik čolna vlekel proti površini; takoj se potopim in veliko kirnjo, ki skuša malo na puščici odvleči v svojo luknjo, ustrelim v glavo; veselje!!!, kakšne pol ure zatem tudi malo obžalovanja – to je vrsta kirnje, ki ji je Cousteau dal ime Jojo, ko jim je vsak dan jedla iz roke v legendarnem filmu Svet tišine.
0 responses on "Januar 2014"