December 2020

Lovec:	Jure Daić
Datum ulova:	četrtek, 15. oktobra 2020
Žrtev:	zobatec
Teža:	5.8 kg
Globina:	21 m
Lokacija:	J Jadran
Tehnika lova:	Globoka čeka (nad 15m)
Puška:	Granda

Med enotedenskim jadranjem smo se selili med otoki južne Dalmacije. Tako smo skoraj vsak dan lovili na novih terenih, ki jih nisem poznal. Na navtičnih kartah sem iskal obetavne pozicije in nekaj dobrih pozicij so mi zaupali kolegi lovci. Daljši zid mi je padel v oči in že ob popoldanskem lovu sem trem lovcem predlagal, da bi si ga razdelili. Odločili so se za druge pozicije.

Naslednje jutro nas je pričakal orkanski jugo in dež. Ker smo na aladinu videli, da bo dež kmalu ponehal, smo šli na kavico, zajtrk in se sproščeno zabavali. Kmalu je dež res ponehal in pokazalo se je sonce, a veter je bil orkanski. Nekteri lovci so se odločili za dan počitka, trije pa smo vseeno šli v dopoldansko lovsko akcijo. Prvega lovca sem odložil v pličaku, kjer je bil močnejši tok. Dva pa sva se odločala, kam bi šla. Zid iz prejšnjega dne mi ni dal miru, a na njem so bili močni valovi. Kljub temu je padla odločitev, da predelava ta zid. Prvi je šel v vodo kolega, potem pa sem bil na vrsti jaz. Najprej sem moral zasidrati čoln, kar mi je komaj uspelo, kljub temu da sem uporabljal dve sidri. Med lovom se nisem uspel prav sprostiti, saj sem imel čoln neprestano na očeh. Tereni so bili sanjski, skoraj popolni, a pri lovu nisem užival zaradi strahu, da bo čoln odneslo. Dobil sem šarga in končal z lovom. Ko sem dvignil sidro, je kolega že priplaval do moje pozicije. Na čolnu je bil ves iz sebe, razlagal je o zobatcih petardah in da še kar ne more priti k sebi. Videl je 3 komade in da je eden pravi velikan. Najprej jih je videl na šulji, ko je bil na -15m, so se nahajali na polici, ki je bila na 21m. V naslednjem potopu je dobro šuljal na -20m, a ni jih več videl.

Na čolnu sem počakal 40 minut in potem še sam poskusil, če bo kaj sreče. Po opisu sem takoj našel mikrolokacijo, naredil sem si taktiko, kako priti do zida, kjer bi naj bili zobatci in moja taktika premikanja je bila skoraj enaka kot pred tem kolegova. Nadihavanje in mentalna priprava sta bili slabi, saj mi valovi niso dopuščali, da bi se umiril. Previdno sem šuljal do zaklona na -15m in do tja se je dalo priti po 100% skriti poti. Na -15m sem se ustavil, pregledal situacijo in ker nisem videl zobatcev, sem šel do drugega zaklona na -20m, od koder se je lepo videlo preko police. Ta pot do zaklona je bila problematična, saj sem bil nekaj časa povsem brez zaklona. Ko sem se skril, sem potegnil puško predse in začel privabljati zobatce. Prikazal se je prvi, velik! Ko se je začel umikat, se je prikazal še drugi dosti večji in tretji manjši. Puško sem usmeril v največjega, ta pa je totalno samozavestno krenil na špic puščice. V glavi sem si govoril, to je prizor kot v filmu, pri tem pa sem se zavedal, da ga snemam. Ko je prišel že zelo blizu, sem sprožil, še preden bi se začel obračati. Zadetek je bil idealen in med plavanjem na površino sem ga zategoval, saj je krenil proti luknjam, kamor bi se lahko preveč zavlekel. Hitro sem bil na površini, kjer sem vriskal od veselja. Kolegu je bilo takoj vse jasno in čez 10s je že bil s čolnom pri meni. Ko sem ga povlekel na površino sva ga skupaj občudovala in se veselila.

Padla je debata, da mi kolega očitno prinaša srečo, saj je bil z menoj v vodi že pri junijskemu 7kg zobatcu. Pozneje sem dobil še dve lepi oradi in kolega je zamudil strel na cca. 3 kg zobatca. Z lovom smo zaključili popoldan in na jadrnici nazdravili na še en nepozaben ulov.