April 2013

zobatec
4.5 kg
12.5 m
Dugi otokZadarski arhipelag
Plitka čeka (do 15m)
BleutecBleutec Acid 105

Pomladno ribolovno jadranje smo letos začeli v Lošinju. Smer jug, čimprej do Dugega otoka. Na vmesnih postankih smo za hrano sicer nalovili, za kaj več pa ne. V drugi rundi na Dugem pa je teta sreča le pomagala:

Iz barke so naju z Iztokom odvrgli ca 500 m narazen in se umaknili v zavetrje. Teren mi je bil že poznan in v mislih sem se že odločil za taktiko- čeke na polici med 10 in 15m in merjenje proti robu, če bi se kaj dvignilo iz globine. Po pol ure spet ista žalost kot povsod: Fratri, pici, šargi, še največje orade blizu pol kg, redke več, pa še teh tokrat ne preganjam. Potem se le začne dogajati. Na čeko mi pride manjši škaram. Ne na strel, ampak da je vsaj kaj videti. Čez čas se ob steni nadihujem ko pod sabo opazim senco- če to ni zobatec? Dam mu še par sekund za umik, se nadiham, potopim na čeko. Še preden pristanem v zaklonu je že obrnil in me prišel pogledat- sredi potopa se ustavim, popolnoma odkrit, zobatec pa me prav predrzno ogleduje z varne razdalje. Šele po par sekundah ga zvedavost mine in se mirno oddalji. Z mešanimi občutki grem po zrak. Sem zafural edino priliko na dopustu? Čez par minut ponovim čeko- nič. Nato zamenjam lokacijo, spet nič. Pa spet nič, pa spet… Morala mi je že skoraj padla. Potem zagledam res lep usek za čeko. Namestim se vanj, kot vedno merim v globino. Čas teče, pa spet nič… S kotičkom očesa zaznam gibanje na boku. Počasi obrnem glavo in izbuljim oči: Ca. 5m bočno nad mano so se pripodili, 5, 6, ne -7 divjakov. Kot žrebci, ko jih pomladi spustijo iz štal. Prav važno so držali spodnjo čeljust naprej in se vrtili okrog manjše izbokline nad jarkom. Lepotci. En večji od drugega. Počasi, res počasi sem začel premikati puško. Premakniti sem jo moral za več kot četrt kroga. Nobene reakcije ni bilo. Bliže niso šli, zbežali pa tudi ne. Puška je že na mestu, razdalja ca. 3m, tarča velika, pa nisem prepričan, bi streljal? Ne zaupam dovolj puški, ašto imam rezervno, ena kljukica ni na pravem mestu in prva guma ni dovolj napeta, pa gume so že stare, bumbar, bumbar… Samoobtoževanje prekine eden manjših. Počasi, počasi leze bliže, bliže… Saj poznate zgodbo- sapa že bolj pri kraju, riba v bistvu že na strelni razdalji, ampak se še bliža, pa kar ne streljaš…

Prišel je na pol metra od špice. Zadanem v center in mulinel zapoje. Beži proti steni, ne v globino, super. Med dvigovanjem preverim, da so krilca razprta, nato ga malo potegnem za sabo, da se ne zavleče v luknjo. V drugem potopu ga zagrabim in mu skrajšam muke.
Potem pa vriskam, čeprav ne znam kaj prida. Odmeva tja do Italije.

Tehtnica je pokazala 4.5 kg, ulovljen na čeko na dobrih 12 metrih, čas 1′ 53”. Zdaj ugibam, da so imeli ta veliki najbrž po 8 kg…

Ostali podatki: Dugi otok, konec maja, puška ena Bleutec fiberglas 105 cm, prav modela pa ne vem, se ne vidi več napisa.
V prilogi so tri slike, ena z zobatcem, pretemna ampak z iskrenim nasmehom za prvega pravega zobatega, ena s hobotnico 6.5 kg in ena z ulovom dveh lovcev v slabih dveh urah šulje, takrat ko je riba delala, al kako se že reče.

25/01/2020

0 Odzivi na "April 2013"

Pustite sporočilo

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

© H2O team. All rights reserved.
X