Vsak pravi ljubitelj podvodnega sveta se v vodi počuti sproščeno in pri potopu v globoko modrinu neizmerno uživa. Te občutke je nemogoče opisati ljudem, ki imajo strah pred vodo in globinami, za potapljače na vdih in podvodne lovce pa je globina morja nekaj privlačnega. Občutek sproščenosti v vodi in uživanja med potopi sta tudi najpomembnejša dejavnika, ki odlikujejo dobre rekreativne potapljače na vdih, dobre lovce in na vse zadnje tudi dobre tekmovalce. A vsak potapljač ima željo pod vodo ostati čim več časa in doseči čim večjo globino. Za doseganje tega cilja pa je potreben trening, saj brez njega ni napredka. Tukaj pa večina potapljačev naleti na prve težave, saj nima znanja kako se treninga lotiti?

Splošne informacije

Za pripravo tega članka sem se odločil, ker je veliko potapljačev na vdih in podvodnih lovcev, ki bi se radi lotili treningov pa nimajo pravilnega znanja o trenažnem postopku. To besedilo bo služila kot prvi uvod s splošnimi informacijami, sledil pa bo dejanski plan treningov kako trenirati, da bo uspeh čim večji.

Rekreativci – tekmovalci

Tile treningi so namenjeni za potapljače na vdih, ki že obvladajo osnove in se s potapljanjem na vdih in podvodnim lovom ukvarjajo nekaj časa na rekreativnem nivoju. Za tekmovalce pa so prelahki in premalo razdelani. Lahko pa dobro služijo rekreativcem, da skozi njih vidijo ali so primerni kandidati, da bi se iz njih razvili bodoči tekmovalci.

Fizična kondicija – sprostitvene tehnike

Za dobrega potapljača na vdih in podvodnega lovca sta potrebna dobra fizična kondicija in sposobnost sproščanja. V tem članku se bomo dotaknili samo kondicijski pripravi, saj sta to dva popolnoma različna področja in ju nima smisla mešati. Za optimalen napredek pa bi bilo idealno, če bi se istočasno ukvarjali še s sprostitvenimi tehnikami.

Skrb za varnost na treningih

Pri vsaki aktivnosti v vodi je skrb za varnost ključnega pomena. Tako je iskanje ustreznega potapljaškega partnerja prva stvar, ki jo moramo urediti. Vse te treninge je možno izvajati samo v pari, še boljše pa je treniranje v skupini. Če si najdemo v skupini potapljačev z istimi ambicijami bodo treningi precej bolj uspešni, zabavni, redni in seveda predvsem bolj varni.

Smisel treningov

Preden se lotimo treningov je zelo zaželeno, da si v glavi razčistimo, kaj bi sploh radi s treningi dosegli, kakšne so naše ambicije, koliko truda in energije smo pripravljeni za to vložiti. Za nekoga je lahko glavni cilj treninga samo uživanje v vodnem svetu in športna rekreacija, daleč od iskanja lastnih meja. Drug si bo želel čim večji napredek in izboljšanje osebnih rekordov. Tretji pa ima željo bolje spoznati svoje telo in videti kako funkcionira v ekstremnih pogojih, ko pod vodo ne moremo zadihati, čeprav nas celo telo sili k temu. Glede na naše želje se bo razlikovala tudi motivacija in intenzivnost treningov.

Bazen – morje

Za vse, ki so doma na morju je možno celoletno ukvarjanje s podvodnim lovom ali potapljanje na vdih v globine. Za te srečneže tile treningi niso primerni oziroma potrebni. Večina ljudi pa živi na celini in nima možnosti rednega potapljanja v morju. Za njih je bazen idealna rešitev za nabiranje kondicije in optimalno pripravo pred pričetkom nove potapljaške sezone.

Komu so treningi namenjeni

Želja na treningih je, da bi bila celotna skupina homogena, z istim predznanjem, motivacijo, željami in ambicijami. Realnost pa je povsem drugačna. Udeleženci treninga v skupini so si v glavnem zelo različni in tukaj se pojavijo prve težave.

Rekreativni potapljači na vdih

Glavna stvar pri treningih bi vedno morala biti užitek in strmenje k nenehnemu napredku zgolj sekundarnega pomena. Končni cilj treningov je napredek, ampak če pri tem ni užitka, bo motivacija hitro upadla in ob tem je neizogibna stagnacija ali celo nazadovanje. Tako se mora vsak rekreativec zavedati, da je glavna stvar konstanten obisk treningov, delo na dolgi rok in užitek, ki ga občutimo po končanem treningu. Osredotočenost na postavljanje osebnih rekordov je zelo dobra za motivacijo in nas lahko kratkoročno hitro dvigne osebne rekorde. Če pa rekreativec pri takšnih treningih preveč trpi, je lahko dolgoročen učinek slabši kot pri konstantno manj napornih treningih.

Podvodni lovci

Tukaj gre za specifično skupino potapljačev, ki jih samo potapljanje na vdih ne zanima in jim predstavlja zgolj orodje, ki je nujno potrebno za lov na večjih globinah ali za daljše potope med lovom na presenečanje. Podvodni lovci bodo zato na treningih bolj osredotočeni k sistematičnemu delu in tempiranju forme, ki se prične z lovsko sezono okoli 1. maja. Tako bodo lovci treninge izvajali več ali manj samo v zimsko spomladanskem času, kot vzdrževanje kondicije. Zaradi jasno zastavljenega cilja, bodo pripravljeni bolj intenzivno trenirati, saj jim je intenziven podvodni lov pomembna stvar v življenju.

Prestop med tekmovalce

Povsem normalen pojav je prestop nadpovprečno dobrih rekreativcev ali podvodnih lovcev med tekmovalce v potapljanju na vdih. Zelo redki so takšni, ki imajo že na začetku zelo jasen cilj, da bi radi bili tekmovalci. Pri večini pa se to zgodi spontano, ob opazovanju nepredstavljivo velikega napredka na treningih. Vsak bi se moral zavedati, da tekmovalni treningi ne predstavljajo užitka in se je zato potrebno zelo veliko motivacije, volje, odločnosti in samo discipline. Končen rezultat pa je zelo pogosto izguba veselja do potapljanja in popoln umih iz tega športa. Zato je potrebno dobro razmisliti, kakšne želje imamo v potapljanju.

Treningi v zaključeni skupini

To je najpogostejša oblika treningov saj jo je logistično najlažje izpeljati. Ko se najde skupina 3-8 potapljačev, ki bi želeli pričeti s treningi, se poišče primeren termin na bazenu. Pomembno je, da so termini fiksno dorečeni in da je večji del skupine konstantno prisoten. Tako bodo posamezniki bolj motivirani za obisk treninga, tudi ko se jim ne bo dalo, saj bodo na trening prihajali zaradi ostalih članov skupine.

• Medsebojno motiviranje je ena od ključnih stvari na treningih. Posameznik, ki je ta dan mogoče brez volje za trening bo dal na treningih več od sebe, saj bo ga skupinski trening pritegnil k resnejšemu plavanju. Vsem se je lažje potruditi, če vidimo da se cela skupina trudi.

• Pozitivna tekmovalnost daje motivacijo za prehod iz ugodnega v naporno fazo. Ko nek posameznik iz skupine naredi nov osebni rekord ali nared vajo bolje od ostalih, bo to za seboj potegnilo celotno skupino, ki bo tako hitreje in lažje napredovala.

• Skrb za varnost je v skupinskih treningih z lahkoto dosegljiva in je na nek način samoumevna. Ko treniramo v skupini se lahko brez težav varujemo v paru ali pa kot skupina, ki izvaja potope en za drugim. Tako da prvi in zadnji med dihanjem med potopi, opazujeta ostale v skupini.

• Finančni stroški v takšnih skupinah so praviloma minimalni, saj so večmesečni najemi prog praviloma cenovno ugodni in so dostopni praktično vsakemu posamezniku.

Treningi s pomočjo trenerja

Večina potapljačev nima te možnosti, saj je ta šport šele v razvoju in ni stalne prakse, ki bi rekreativcem omogočala vodene treninge. Delo s trenerjem ima številne prednosti, ki pa so smiselne predvsem pri ambicioznejših posameznikih. Za večino rekreativnih potapljačev pa zadošča trening v zaključeni skupini.

• Individualen trening s trenerjem omogoča najhitrejši napredek in sestavo treninga glede na končen cilj. Smiseln je predvsem za tekmovalce, pri rekreativcih pa je cenovno predrag in se ne prakticira.

• Skupinski trening s trenerjem je prav tako dobra izbira, kjer trener prevzema vlogo organizatorja treninga in udeležence preganja, da se držijo plana treninga. Trener lahko ob tem popravlja napake pri tehniki plavanja, pripravi na potop in vsakemu udeležencu daje nasvete kako izboljšati določeno pomanjkljivost. Slabost je raznolikost v sposobnostih udeležencev treningov in posledično se je ves čas potrebno prilagajat boljšim ali slabšim. Tile treningi so zelo podobni treningom v zaključeni skupini, v kolikor eden od boljših udeležencev skupine prevzame vlogo trenerja in sam opravi trening po časovnem planu, med tem pa motivira celotno skupino, da mu sledi.

• Odpravljanje napak se dogaja sproti in se že v začetku potapljač nauči pravilne tehnike plavanja. Trener ga lahko iz potopa v potop korigira in mu svetuje kako bi lahko najlažje odpravil napako. To je glavna prednost treniranja s trenerjem.

• Raznolikost vaj je velikega pomena pri treniranju na dolgi rok. Z rednim spreminjanjem vaj se poruši monotonost treningov, ki bi lahko začela načenjati motivacijo. Trener, ki vodi skupino bo poskrbel, da se delajo vedno drugačne vaje, kar bo trening naredilo bolj zabaven in se ga bodo udeleženci rajši udeleževali.

• Finančni stroški se ob prisotnosti trenerja hitro povečajo in lahko posameznikom predstavljajo problem. Pri rekreativcih se pojavi vprašanje ali si je sploh smiselno ustvarjat dodatne stroške. Takoj, ko pa si posameznik želi hitreje napredovati pa je trener dobra izbira.

Želje in realna situacija

Ljudi, ki bi se želeli ukvarjati s treningi na bazenu ni težko najti. Problem pa nastane, ko se je potrebno odločiti in dejansko začeti trenirati. Takrat se pojavijo realni življenjski problemi kot so služba, družina, majhni otroci, delo v gospodinjstvu,… in za marsikoga postane uskladitev urnika za redne treninge skoraj nemogoče. Tako se pojavi vprašanje prioritetne liste v življenju in kam je na tej listi uvrščen šport? Za tekmovalce je značilno da je to življenjska prioriteta, rekreativec pa se bo moral odločiti ali šport ali kaj druga.

FOTO: Jure Daić, Gregor Dinghauser, Jaka Ivanc, Dejan Šarman, Chris Marshall