Ker sem bil na svojem zadnjem ribolovu na Ugljanu uspešen, mi seveda gofi niso dali miru. Prepričan sem bil, da so še vedno tam in da samo čakajo na moje lignje. Zato smo se za krompirjeve počitnice s prijateljem Markotom in najinima družinama za nekaj dni preselili na Ugljan. Gofov seveda ni bilo več tam. Te ribe se selijo in danes vem, da bi bil pravi čudež, če bi bili ponovno na istem mestu. Vsak večer smo se z otroci odpravili lovit lignje in čoln je bil premajhen za vse lignjelovske kandidate. To omenjam zato, ker je bila Markotova hčer Manca specialist za velike lignje. Lignji, ki jih običajno ulovimo so teže med 10 in 20 dag. Če ulovim manjšega lignja, ga običajno vržem nazaj v vodo. Tak je za panulo premajhen. Včasih pa se zgodi, da uloviš kakšnega večjega lignja. Tako je lignja, ki tehta pol kilograma že skoraj škoda za panulo in običajno konča na krožniku. Vendar so takšni lignji redki in jih praviloma lahko ulovimo le pozimi.
Manca in njena dva lignja
V začetku novembra je morje že hladnejše, zato se lignji približajo obali in jih je mogoče loviti tudi podnevi. Tako smo en večer ulovili par lignjev, ko Manca pove, da se ji je peškafonda zataknila za dno. To seveda ni bilo dno ampak ligenj, ki je tehtal pol kilograma. Temu je na Mancini vabi čez čas sledil še drug ligenj, ki je prvega presegel za polovico in je tehtal tri četrt kilograma. Seveda sta oba končala pripravljena za naslednjo večerjo.
Pa da se vrnem k zobatcu. Z Markotom sva prvi dan neuspešno vlekla lignja za seboj. Morje ni bilo najbolj mirno in hitrost sva uravnavala po občutku. Danes vem, da brez GPS, ki meri hitrost gibanja ni možno z vabo uspešno slediti konfiguraciji dna. Ko pluješ z valovi se hitrost bistveno poveča. V tem primeru je vaba veliko višje in je ulov zobatca le zgolj slučaj. Ko pa pluješ proti valovom se lahko zgodi tudi to, da se kljub občutku hitrosti, sploh ne premikaš ali pa se premikaš celo nazaj. V tem primeru pa zagotovo ligenj pade na dno, kjer ga podrgneš ob skale ali travo in je kot vaba neuporaben ali celo izgubljen. Ker sva lignje vlekla previsoko ali prenizko sva nekajkrat uspela uloviti dno, ulovila pa sva tudi dve ribi. Vendar to nista bili ciljni ribi. Ko sva vabo vlekla previsoko se je na lignja obesila majhna lica. V drugem primeru pa je vaba, ki je bila zelo blizu dna zamikala velikega pajka. Ta je tehtal krepko več kot pol kilograma.
Marko in prvi zobatec
In 01. nov. 2002, datum sem si zapomnil tudi zaradi praznika, sem ulovil prvega zobatca. Če povem po resnici, je bil ta ulov bolj naključen. Ta dan sva z Markotom spet za seboj vlekla lignja. Morje je bilo malo valovito in tako nisva mogla kontrolirati hitrosti plovbe. Čoln je ob vožnji z valovi, kljub minimalnim obratom motorja, plul prehitro. Še teže je bilo uravnati hitrost vožnje proti valovom. In verjetno se je na neki poziciji, kjer je bila jata zobatcev, ligenj znašel na višini, ki je bila za zobatce primerna in eden od njih se je odločil, da bo naša večerja.
Takoj, ko se je vrvica napela sem vedel, da ta riba ni gof ampak nekaj drugega. Hitro sem ga privlekel do čolna, kjer ga je Marko z mrežo potegnil v čoln. Tehtnica je pokazala 2,6 kg – dovolj za kosilo. Kako je končal pa lahko vidite na sliki.
Počitnice naslednjega leta (2003) smo z družino preživeli v bližini Pule. Tam imajo ženini starši prikolico. Počitnice so zaradi narave dela običajno vezane za avgust in tudi tokrat je bilo tako. Ta mesec je teoretično idealen za lov zobatcev. Največ problemov pa predstavlja lov vabe – lignjev oz. iglice. Vedno omenjam te dve vabi. Po mojem je za zobatca vaba številka 1: živi ligenj. Na vprašanje zakaj živ, si poskušajte predstavljati razliko med živim in mrtvim lignjem. Živ ligenj, v vodi plava, ko opazi nevarnost, poskuša pobegniti, spreminja barvo, spusti črnilo in z vsem tem početjem prav vabi zobatca. Nasprotno pa mrtev ligenj samo drsi skozi vodo in se, če ni pravilno nataknjen na trnke, vrti okoli svoje osi. Tak zagotovo ni niti slučajno zamenjava z živim. Vaba številka 2 je živa iglica. Tudi ona s svojim zvijanjem telesa prav vabi zobatca. Velikokrat se zgodi, da ligenj oz. iglica opazita zobatca. Če sta dovolj velika in poskušata na drugi strani 100 m silka, pred napadalcem pobegniti, se to začuti. Tako se lahko pripraviš in velikokrat se zgodi, da takšnemu signalu vabe kmalu sledi ugriz zobatca. Razen teh dveh vab pa se lahko uporabljajo tudi druge vrste rib: ušata, knez, pajk, … Priznati pa moram, da s temi drugimi vabami nimam veliko izkušenj.
Lovljenje lignjev je posebna zgodba. Praktično se jih da uloviti čez celo leto in to kjerkoli. Ulovi so pogostejši z začetkom ohlajanja morja. Tako bomo teoretično ulovili več lignjev v septembru kot v avgustu. In nato v oktobru še več. Nato pa se ulovi od januarja počasi zmanjšujejo . Vendar je to le teorija. Zgodilo se mi je že, da sem v avgustu ulovil 10 lignjev, novembra pa niti enega. Zagotovo pa lahko trdim, da lignjev ne bi lovil, če jih ne bi potreboval za vabo. Velikokrat sem opazoval domačine, ki so prišli v septembru ali oktobru proti večeru loviti lignje. Poizkusili so 10 – 15 minut in ker niso nič ulovili so odšli domov. In ponovno so poizkusili drugi dan in spet tretji. Čakali so na pravi dan. Pri lovu lignjev se kakšen dan zgodi, da čutiš, da se z svojimi dolgimi kraki nežno dotikajo vabe in le z veliko sreče uloviš kakšnega manj previdnega. Spet drug dan se prav zaženejo v vabo in jih uloviš brez problemov. Kakšen dan – bolje rečeno noč, saj se lignji v tem času lovijo ponoči, se ne zgodi nič. Včasih lahko loviš nekaj ur in se ne zgodi nič, nato pa v 5 minutah uloviš 10 komadov. Na isti poziciji, kjer si prejšnjo noč ulovil kar nekaj lignjev, naslednjo noč ne bo niti enega. In še vabe. Eno noč se lahko vsi lignji ulovijo na npr. majhno modro vabo, drugo noč pa te ne bo pogledal nobeden in se bodo vsi ulovili na npr. rdečo ali oranžno, ki je bistveno večja kot tista noč prej. V literaturi je zapisano, da se lignje najbolje lovi ob prehodu dneva v noč in obratno ob zori. Teoretično to drži, vendar je tu vsak dan zgodba za sebe. Pa bom o lovu lignjev zapisal kaj več drugič.
Aljaž in eden od zobatcev
Da se vrnem k zobatcem. Za to in naslednje leto, lahko rečem, da sta bili moji leti učenja in spoznavanja s panulo. Pred meseci je Andrej Furman najavil, da bom kaj napisal o panuli. Takrat se je oglasil MatejP in razložil vso teorijo, ki je potrebna za to, da uloviš zobatca s panulo. Vendar je od teorija do uspešne prakse še dolga pot. Teoretično je tudi meni kristalno jasen lov zobatcev s puško. Potopiš se na 15 – 20 m, se skriješ za skalo in ko zobatec priplava ga ustreliš. Enostavno. Vendar do danes na ta način še nisem ulovil nobenega in ga zagotovo ne bom brez ustrezne prakse. Pa da se ponovno vrnem k zobatcem in panuli. Ko sem se odpravil na lov zobatcev v bližini Pule na vzhodno stran Istre, nisem imel pojma, ali bom sploh uspel uloviti vabo. Ali so tu lignji, iglice? Ali so zobatci? Kje so? In še bi lahko našteval vprašanja. Vprašanje o tem ali tu sploh so zobatci je bilo še posebno umestno. Nekje sem namreč prebral, da je v preteklosti zobatce na tem območju praktično iztrebila bolezen. Pa tudi podatki o ulovljenih zobatcih so bili izključno vezani za srednji in južni Jadran. Kakor koli, eno od juter sem se zgodaj odpravil lovit lignje. Izbral sem si pozicijo in sidral čoln. Do dna sem spustil vabe za lignje in čez čas narahlo dvignil roko. Ligenj se običajno z lovkami oprime vabe, ko je ta v mirovanju (drugače je pri lovu lignjev z panulo). Ko dvigneš roko preveriš težo in če se je ligenj prijel vabe, ga s tem uloviš v kot igle ostre bodice. Ob tretjem ali četrtem dvigu roke sem začutil spremembo teže in ulovil prvega lignja. Super – pomeni da so tudi tukaj lignji. Do sončnega vzhoda sem jih uspel uloviti 8. Vendar, kot sem že napisal so lignji izredno občutljive živali. Voda je avgusta običajno najtoplejša. In ker so občutljivi na visoko temperaturo vode niti eden ni preživel. Kljub temu, da sem takoj priključil črpalko, ki jim je neprestano menjevala vodo, ni nobeden dočakal jutra. Tako nisem uspel preveriti, ali so tu tudi zobatci. Naslednje jutro sem bil ponovno na tej poziciji in ulovil 9 lignjev. To je za avgust zelo dober rezultat. Tokrat mi je uspelo pri življenju obdržati 3 lignje. Ko je vzšlo sem zaključil z lovljenjem lignjev in se opravil na lov zobatcev. Odpeljal sem se v bolj globoko vodo. Ko spuščaš panulo v vodo je bolje, če to storiš v globji vodi. Tako ni nevarnosti, da boš ulovil dno. Ob počasni vožnji sem se približal obali in čez manj kot 100 metrov sem začutil udarec zobatca. In hitro je končal v čolnu. Odlično. Se pravi, da so tu tako lignji kot tudi zobatci. Kljub odličnemu začetku pa sem v tistih 14 dneh dopusta ulovil 5 zobatcev. Veliko več mi jih je odneslo vabo. Kot sem že napisal sem se v tem in naslednjem letu predvsem učil. Spomnim se jutra, ko sem uspel uloviti in pri življenju obdržati 8 lignjev. In vseh 8 so mi v naslednjih 2 urah pojedli zobatci. Če bi obdržal lignje, bi imeli odlično večerjo, ampak z vsakim izgubljenim lignjem sem se naučil kaj novega. Včasih se zobatec brez milosti zažene v lignja. V tem primeru imaš velike probleme, da iz njega izvlečeš trnek, ki je končal nekje globoko v njem. V kakšne drugem primeru pa samo nežno grizlja vabo, ali pa samo stisne lignja z zobmi in ga pusti. In v vsaki situaciji moraš vedeti kako reagirati. In od te reakcije je odvisno, ali bo za večerjo zobatec ali ne. Za to leto lahko rečem, da je bilo razmerje med ulovljenimi zobatci in tistimi, ki so mi odnesli vabo 1 : 10. Spoznal sem tudi terene. Lahko rečem, da se zobatci vseh 14 dni niso premaknili. Ves čas so bili na istih pozicijah in ni bilo težko predvideti, kje se bo zobatec zagnal za lignjem.
Na hitro bom opisal še leto 2004. To leto sem v avgustu v bližini Pule preživel teden dni. Na to sezono sem se pripravil z novo opremo. V prejšnjem letu sem lovil s čolnom Maestral 18 in motorjem Tomos 4. Vabo je za lov zobatcev potrebno vleči čim bolj počasi. Tu se pojavijo problemi dvotaktnih motorje. Ti za svoje delovanje potrebujejo mešanico bencina in olja. In Tomos motor je narejen za to, da ga ti voziš in ne da se z njim cijaziš ob obali. Če se dalj časa voziš na minimumu se zamasti svečka in motor ugasne. Predstavljajte si kako je to, ko si se nekaj ur trudil uloviti lignja. Mogoče uspel kakšnega uloviti in ga obdržal pri življenju. Nato ga natakneš na trnek in vlečeš ob obali pa ti crkne motor. 100 metrov za sabo imaš tik nad tlemi vabo. Če je ne boš dvignil se bo zataknila za tla, valovi pa te nesejo proti obali. Če hočeš ponovno prižgati motor moraš očistiti svečko. Kaj boš naredil najprej? Najboljše je da zamenjaš motor. In to sem storil tudi sam. Nabavil sem 5 konjski štiritaktni motor. In moram reči, da z njim nimam problemov. Še nekaj se mi je zdelo nujno potrebno. Nabavil sem GPS. Ta mi v prvi vrsti služi za določanje hitrosti plovbe. Omogoča pa mi tudi, da si označim zanimive pozicije in da se na isto mesto vrnem še enkrat. To velja tako za dan lova, kot tudi za naslednje dni. Za to leto sem si tudi na novo pripravil panulo (to si sedaj pripravim vsako leto).
V tem tednu sem uspel uloviti 7 zobatcev. In kar je še pomembnejše: uspel sem uloviti le 18 lignjev. Nekaj jih je umrlo, zobatci pa so mi uspeli s trnka sneti le 2 lignja. Bili so dnevi, ko nisem ulovil niti vabe in bil je dan, ko sem uspel uloviti 3 zobatce. Nato pa sem se v septembru in oktobru na te pozicije vrnil še tri krat. Izkoristil sem lepo vreme in v treh podaljšanih vikendih (3 dni) in tako sezono končal s 15 zobatci. Zobatci so bili velikosti od 1,3 do 5,4 kg in povprečno težki 2,9 kg. In še razmerje med ulovljenimi zobatci in tistimi, ki so mi odnesli lignja 1 : 1.
Največji problem mi je povzročala vaba. Najtežje mi je bilo uloviti lignja ali iglico. Marsikatero jutro sem zgodaj vstal in sem ribolov zaključil že ob sončnem vzhodu, ker nisem uspel uloviti lignja. Z iglicami pa je bilo še težje. Velikokrat sem se ure vozil ob obali, da bi ulovil kakšno iglico a brez uspeha. Generalno lahko reče, da če imam avgusta ustrezno vabo, bom to vabo vlekel največ 10 – 15 minut in se bo ulovil zobatec. V septembru se ta čas podaljša na 30 – 45 minut, v oktobru pa je še daljši (1,5 ure). V novembru je ta čas še daljši. Zobatci se z ohlajanjem morja pomikajo globje. Tako jih je težje poiskati. Če pa uspeš najti njihovo pozicijo, lahko tudi v oktobru in novembru uspešno loviš. O tem pa kdaj drugič.