Panula 4 – Rezultati učnih let

Za leto 2005 lahko rečem, da se je slabo začelo in odlično končalo. Dopust smo, kot že velikokrat preživeli na južni strani Hvara, daleč od civilizacije v enem od samotnih zalivov. Glede na lanske rezultate lova na zobatce sem pričakoval, da bodo zobatci glavna hrana na jedilniku, pa se je obrnilo drugače. Pred odhodom sem se po telefonu pogovarjal z Radmanom. Rekel je, da je to njegovo najslabše leto in da praktično ne ulovi zobatca. Za neuspeh je krivil nestanovitno vreme. Rekel je, da se ribe najuspešnejše lovijo ob daljšem stabilnem lepem vremenu. Glede na to, da na tistem delu otoka nihče ne lovi zobatcev sem bil prepričan, da bom uspešen. Z lovljenjem lignjev ni bilo velikih problemov. Vsako jutro sem uspel uloviti nekaj lignjev, ki pa so bili bolj majhni. Te lignje pa sem brez uspeha vlačil za čolnom in po enem tednu obupal. Razen nekaj manjših gofov, od zobatca niti z. Mislim, da so se umaknili v globlje vode. Vsak dan sem videl ekipo z dvema čolnoma, ki je lovila z tako imenovano tramato ali ludrom. Tudi oni niso ulovili nič. Tako sem se preusmeril na podvodni lov.

Ko smo prišli domov, mi misel na zobatce v Istri ni dala miru. Tako sem samo 4 dni po prihodu domov za dva dni skočil v bližino Pule. In res so se zobatci tam obnašali drugače. Prvi dan sem ulovil 3 in drugi dan enega. Po mojem je na to vplivala tudi globina morja, ki je ob Istrski obali drugačna kot ob Hvaru. Ob Hvaru se morje hitro spusti na 60 in več metrov. Tako se zobatci lahko umaknejo v večje globine. Ob vzhodni obali Istre pa globina sicer hitro pade na 30 – 40 m, nato pa se globina ne spremeni veliko do Cresa oziroma Lošinja. Tako se zobatci verjetneje nimajo kam umakniti in ostanejo bliže obali. Sicer je to le teorija, ampak kakorkoli zobatci so se tukaj dali uloviti, medtem ko jih ob Hvaru ni bilo.

V tem letu sem od sredine septembra do sredine novembra uspel še štiri krat za vikend skočiti do Pule. Najkrajši izlet je trajal 2, najdaljši pa 4 dni. Pa vam bom opisal najuspešnejši ribolovni vikend. Če v poletnih mesecih običajno pihajo vetrovi iz zahodnih smeri, se v jesenskih mesecih običajno menjujeta burja in jugo. Med njima pa se uspe najti trenutke mirnega vremena. To pišem zato, ker je vzhodna obala Istre odprta proti vzhodu in izpostavljena tako burji kot jugu. Potrebno hitro izkoristiti dneve, ko je morje mirno in se lahko z mojim Maestralom 18 odpravim na morje. Vremenska napoved je že v sredini septembra, kazala na nekaj lepih in mirnih dni. Tako sem se že v sredini tedna odpeljal proti Istri. Z menoj sta se peljala tudi dva prijatelja. Iz Maribora smo krenili že sredi dneva. Do morja moram priti tako hitro, da lahko pripravim in v vodo spustim čoln. Pa spet nekaj besed o lignjih. Če v avgustu ob 4 zjutraj uloviš lignja, si lahko vesel če ga uspeš obdržati pri življenju. V septembru je morje že hladnejše in lignji v posodi ob stalni menjavi vode živijo dlje. Če pa v oktobru uloviš lignja zvečer, boš tega lignja brez težav živega nataknil na trnek drugi dan. Ker je bil takrat september je bilo bolje hitreje oditi spat in vstat bolj zgodaj. Če želim imeti dovolj lignjev, običajno namenim njihovemu lovljenju kakšne tri ure. Kar pomeni, da je potrebno vstati res zgodaj.

Ulov drugega dne

Prvo jutro smo uspeli uloviti 6 lignjev. Odločili smo se, da se bomo v lovu na zobatce peljali desno iz zaliva proti Puli, kjer sem tudi v preteklih lovih imel največ sreče in ulovil največ rib. Samo 6 lignjev ni obetalo dolgega ribolova in res je bilo tako. Hitro smo ulovili 3 zobatce in nobeden nam ni pobegnil. Ostale tri lignje sem bodisi zahaklal za tla ali pa niso živi dočakali, da bi jih nataknil na trnek. Naslednje jutro smo bili uspešnejši. Ulovili smo 9 lignjev. To je že obetalo malo daljši ribolov. In res smo lovili ves dopoldan in ulovili 5 zobatcev. Tretji dan smo kljub samo 7 lignjem, prav tako ulovili 5 zobatcev, dva pa sta nam uspela odnesti lignja. Tako smo po treh dneh ulovili že 13 zobatcev. Ostal nam je še en dan, nato pa so meteorologi napovedovali spremembo vremena in južne vetrove. Zadnje jutro smo ulovili 15 lignjev.

Ulov tretjega dne

Vedno omenjam samo zobatce, gofov pa ne. Gofi so bili pred leti ribe, ki so se zadrževale izključno na južnem Jadranu. S klimatskimi spremembami in otoplitvijo morja pa se tudi te ribe, kot tudi druge vrste, pojavljajo v severnem delu. Tako bi lahko rekli, da je na južnem Jadranu verjetnost, da boš ulovil gofa enako kot verjetnost, da boš ulovil zobatca. V Istri pa je ta verjetnost zelo majhna. To verjetno ne pišem brez razloga in verjetno ste že uganili, da sem ta dan ulovil gofa. Pa gremo lepo po vrsti. Ob vzhodu sonca, sva s prijateljem začela na znani poziciji s počasno vožnjo in spet imela srečo. Predvidevam, da so jate teh rib velike. Ker so velike je tekmovanje za hrano veliko in ko mimo takšne jate pripelješ lignja se za njega verjetno bije bitka. In tako »zmaga« najhitrejši. Tomaž iz Ljubljane, ki tudi lovi zobatce je enkrat na enega lignja, ki ga je opremil z dvema trnkoma potegnil v čoln dva zobatca. Jutro sva začela z enim majhnim zobatcem. Nato sta bila dva spretnejša od mene in sta odnesla vsak svojega lignja. Z dvigovanjem sonca pa se je začel krepiti tudi južni veter, z njim pa tudi valovi. Ker se prijatelj ni počutil v redu, sem ga izkrcal na obali. Nadaljeval sem z ribolovom in ulovil še enega manjšega zobatca. Naslednji ligenj pa je zamikal gofa. Gof je riba, ki se septembra približa obali in tu išče hrano. In ta je našel mojega lignja. Najprej sem mislil, da sem peljal lignja prenizko in sem ulovil dno. Hitro pa sem spoznal, da je na drugi strani 100 m vrvice nekaj živega in velikega. Velik gof ima neverjetno moč. Ko je ulovljen se bo vedno odpravil na najgloblji del, ki je v bližini. V tem primeru je najbolje, da mu slediš. Če ga poskušal zaustaviti, se bo najverjetneje strgal silk. Tako sem tudi jaz obrnil čoln in ob napeti vrvici sledil ribi. Peljal me je nekaj 100 m stran od obale proti Cresu. Ker je, kot sem že napisal, maksimalna globina med Istro in Cresom približno 45 m, ni mogel najti globje točke. In ta beg v globino je za gofa največkrat usoden. Če bi se pognal ob obali bi najverjetneje uspel zaplesti silk ob skale in se tako rešiti. To taktiko uporablja zobatec. Dva krat se mi je zgodilo, da nisem uspel dovolj hitro zobatca dvigniti od dna in se je skril pod skalo. Tako je ostal silk napet preko skale in če bi povlekel premočno, bi silk strgal in zobatec bi se tako rešil. Vendar sem obakrat uspešno rešil situacijo in zobatca sta končala v čolnu. Pa da se vrnem k gofu. Ko doseže najglobljo točko, začne krožiti nad dnom in je potrebno držati vrvico ves čas napeto. S tem ga počasi utrujaš. Niti slučajno ga v začetku ni možno povleči proti površju.

Gof in Vojko

Počasi pa začnejo gofu pojemati moči. Čim večji je, tem kasneje se to zgodi. Tako sem po približno 15 minutah začutil, da lahko nekaj vrvice potegnem v čoln in ga tako malo dvignem. Uspelo mi je v čoln povleči mogoče meter vrvice, vendar je prav toliko vrvice v naslednjem trenutku on potegnil nazaj. Nato nekaj časa spet nič in nato sem ga dvignil za 2 metra. Pa spet odvleče vrvico nazal. Pa spet nič. Nato ga dvignem za 5 m, pa spet potegne vrvico nazaj. V tem času so se valovi že lepo razvili in moral sem ves čas paziti, da me niso zalili in da sem ostal nad ribo. Trenutki pat pozicije so bili vedno krajši in z vsakim dvigom je bila riba višje. Lepo sem videl na globinomeru, kako ribo dvigam in kako ponovno odplava proti dnu. Na silku so v razmaku približno metra razporejeni svinci. Ti svinci služijo temu, da panula potone na želeno globino. Tako so v trenutkih, ko je gof plaval v globino, svinci opletali okoli in tolkli po vsem kar je bilo v bližini. Največ seveda po rokah. In če bi se v tem trenutku kateri od teh svincev zataknil za kakšno stvar, bi se lahko poslovil od ribe. Z vsakim dvigom je bila riba bliže čolnu in naslednji trenutek spet pri dnu. Gof se bori do konca in ko se je zadnjič pognal proti dnu je porabil vso svojo moč. V naslednje poskusu sem ga uspel dvigniti za vseh 45 m do čolna. Če je morje mirno lahko 10 – 15 metrov pod čolnom opaziš srebrni sijaj ribe, ker pa so bili valovi že precej visoki, sem ribo prvič zagledal šele takrat, ko sem jo dvignil na površje. Šele takrat sem videl kako je velika. In kako naj jo dvignem v čoln? Z mrežo, s katero brez problema zajamem 5 kg zobatca sem lahko objel samo njegovo glavo. Ker pa je gof porabil vso svojo moč za borbo je mirno ležal ob čolnu: Tako sem ga zagrabil za rep in ga potegnil v čoln. Na poti v zaliv sem na obali pobral še prijatelja. Tako se je ta podaljšan vikend končal s skoraj prelepim ulovom. Uspešni pa so bili tudi moji ostali ribolovni izleti.

Ulov zadnjega dne

Za na konec pa še nekaj statistike. Skupnih 14 ribolovnih dni sem zaključil s 37 zobatci in enim gofom. Verjetno ni prav, da uporabljam ednino. V začetku lova s panulo sem se na ribolov odpravljal sam. Ko pa sem domov začel prinašati zobatce, se je število kandidatov za tak ribolov večalo. Tako sem se v tem letu kdaj na ribolov odpeljal sam, velikokrat pa je bil na ribolovu prisoten kak prijatelj ali dva, ki so prav tako pomagali pri ribolovu. Za seboj smo vedno vlekli samo eno panulo, ki pa je v roki nisem držal vedno jaz. Pa tudi marsikaterega lignja so ulovili oni in brez teh lignjev zagotovo ne bi bilo teh zobatcev. Zato bo bolj prav da uporabil množino. Vsak dan smo ulovili vsaj enega zobatca in povprečno 2,5 na dan. Še povprečna teža zobatcev – 2,3 kg. Najlažji je imel 1 kg, najtežji pa 5,2 kg. Še podatek o tem, kolikokrat so bili zobatci spretnejši od nas: Uspeli so nam sneti 17 lignjev. Kar pomeni, da je razmerje med ulovljenimi zobatci in tistimi zobatci, ki so uspeli pobegniti 1: 0,5.

Da pa ni vsak vikend ali leto tako uspešno vam bom opisal v naslednjem prispevku.