Lov lignjev

Kot sem pred časom obljubil pišem prispevek o tem, kako uloviti lignje. Pri tem se bom opiral na lastne izkušnje, omenil pa bom tudi kaj piše v literaturi in kaj sem slišal od drugih. Pisanje bo namenjeno trem področjem: kdaj, kje in kako. V prejšnjih prispevkih o lovu zobatcev sem se vsakič vsaj malo dotaknil tudi lova lignjev, saj so sestavni del lovljenja zobatcev. Zato se bo verjetno zgodilo, da bom kakšno stvar napisal ponovno. Verjetno pa mi tega ne boste zamerili, saj bo tako ta tema zbrana na enem mestu.

Kdaj?

Lignje sem sam lovil v mesecih od avgusta do decembra. Tako lahko o lastnih izkušnjah govorim v tem obdobju. V literaturi, posebej starejši, boste lahko prebrali, da se lignje uspešno lovi od začetka jeseni do konca pomladi. V nekoliko mlajši literaturi, pa tudi na raznih forumih piše, da se prava sezona lova začne jeseni in se konča že pozimi. Sam lahko rečem, da sem v neki avgustovski noči ulovil 15 lignjev, naslednjo noč pa niti enega, prav tako pa v oktobru ali novembru. Tako po lastnih izkušnjah ne morem podati nobenega pravega recepta: kdaj?

Na splošno lahko rečem, da so lignji morska bitja, ki imajo rajši hladnejšo vodo in temo. Podnevi se zadržujejo v večjih globinah, s prehodom dneva v noč, pa se vse bolj približujejo obali. To posebej velja v poletnih mesecih. Pomeni, da jih je tudi možno uloviti poleti sredi dneva. Tega sam še nisem poskusil, sem pa o tem že slišal in bral. In je tudi zelo logično. Podnevi se umaknejo v globljo vodo in če uspeš najti njihovo dnevno prebivališče, jih lahko uloviš. Le malokdo se odloča za tak lov. Verjetno je težko najti njihove pozicije, ali pa preko dneva ne lovijo plena. Nekateri ribiči, ki poleti na večjih globinah lovijo arbune, ali kakšne druge ribe, nad trnke za te ribe obesijo še vabo za lignje. In ti poročajo o takšnih poletnih dnevnih ulovih lignjev. S približevanjem noči, pa se lignji približajo obali. Tu iščejo svoj plen ki so običajno majhne ribe. To pomeni, da pridejo prav do obale. Tako sem tudi poleti v avgustu lahko ulovil lignje v 5 do 10 m globoki vodi. Če tako predvidimo pot lignjev proti obali, jih bomo proti večeru čakali na nekoliko globlji vodi (20 – 25 m), ob kakšnih rtih, medtem ko jih bomo ponoči iskali bližje mestom, kjer je njihov plen. Obratno bo ko se bo noč poslavljala in bo postajalo svetleje. Takrat se bomo iz plitvejšega selili v globljo vodo. Ko poleti posije sonce, je po mojih izkušnjah lov na lignje končan.

V vsaki literaturi boste lahko prebrali, da je lignje najbolje loviti ob prehodu dneva v noč in obratno ob prehodu noči v dan. Te trditve ne morem potrditi pa tudi zavreči je ne morem. Če ste podvodni lovec, ste zagotovo že videli kakšnega lignja v vodi. Da se jih srečati tudi sredi dneva. Tudi sam sem jih že videl in nikoli nisem videl enega samega lignja. Vedno jih je bilo več. Tudi če ste gledali kakšno oddajo po televiziji in so kazali lignje, jih je vedno več, običajno veliko. Lignji se vedno premikajo in se le redko dalj časa zadržujejo na istem področju. Tako imate dve možnosti: da čoln sidrate in pustite, da lignji priplavajo mimo vas, ali pa da se ne sidrate in lignje iščete vi. Ker imam sam prelahek čoln, ki ga običajno tok nese prehitro, ponavadi izberem prvo taktiko. Tako čakam na lignje. Če jih predolgo ni običajno zamenjam pozicijo. Včasih se prestavim globlje ali plitveje, ali pa zamenjam rt za zaliv ali kaj podobnega. Ker lignji plavajo v jatah se velikokrat zgodi, da dolgo časa ne ulovite nič, nato pa (glede na to, da imam na sistem privezani dve ali tri vabe) ulovite dva ali kar tri lignje hkrati. Če sta v čolnu dva ali trije, lahko vsi hkrati ulovijo po kakšnega lignja. Ko lignja povlečeš do čolna in ponovno v vodo spustiš vabe, lahko takoj uloviš še kakšnega in nato še kakšnega, nato pa spet nič. Pomeni, da se je pod čolnom pomikala jata. Takšnemu kratkotrajnemu uspešnemu lovu lahko nato sledi dolgo obdobje, ko ne boste ulovili nič, ali pa kmalu pod čolnom ponovno priplava jata. Idealno bi bilo, če bi ne bili sidrani in bi uspeli predvidet, kam se pomika jata in ostati nad njo. Vendar je to verjetno le teorija. Prav tako se velikokrat zgodi, da ulovite samo enega lignja, nato pa nič, pa spet enega, pa nič. Da pa bi se pa to pogosteje dogajalo ob prehodu dneva v noč in obratno pa ne morem trditi. Na splošno lahko rečem, da rezultat prinesejo samo ure, ki jih namenite temu lovu. Tako lahko veliko uspešneje lovite lignje med 2 in 3 zjutraj kot ob svitanju in obratno.

S krajšanjem jesenskih dni in s hlajenjem morja, pa se obnašanje lignjev spremeni. Vedno pogosteje se zadržujejo v bližini obale. Takrat se tudi pojavi velika količina domačinov, ki lovijo to specialiteto. To so običajno lovci lignjev, ki se jim ne da zgodaj vstajat oz. ostajat na morju pozno v noč. Pa tudi treba jim tega ni. Nekoč sem videl dva domačina, ki sta vsak s svojim čolnom iz zaliva sredi jesenskega dne odplula do njima poznane uspešne lokacije za lov lignjev. Ta lokacija je bila z majhnim motorjem iz zaliva oddaljena približno 20 – 25 minut. Ko sta priplula na znano lokacijo sta ustavila vsak svoj čoln in v vodo vrgla vabe za lignje. Lov je trajal kakšne 3 minute. Ker v tem času nista ulovila nič, sta pospravila vabe in se odpeljala domov. Ponovno sta prišla naslednji dan in poskusila znova. Domačini tako čakajo tisti dan, ko se lignji na vabe lovijo kot nori. V takšnem dnevu se jih baje da v nekaj urah uloviti 50 in več kg. Če to primerjam s svojim ulovom, ko sem skupaj mogoče ulovil nekaj 10 kg, je njihovo početje logično. Žal pa jaz ne morem čakati na tak dan in potrebujem po nekaj lignjev za vsak dan lova na zobatce. Tako bom še naprej prisiljen loviti lignje ponoči. Sicer pa sem slišal, da se ponekod predvsem v srednji Dalmaciji da pri domačinih kupiti žive lignje, ki jih pri življenju ohranjajo v večjih bazenih.

Če boste kak dan imeli srečo in boste uspeli uloviti dovolj lignjev za obilno večerjo, naj vam ne bo žal za njih. Na Hrvaškem jih letno ulovijo nekaj 100 ton, pri čemer niso upoštevane količine lignjev, ki jih ulovijo neprofesionalni ribiči. V eni od oddaj na televiziji so povedali, da znanstveniki predvidevajo, da je v svetovnih morjih (izraženo v masi) več lignjev kot rib. Tako vaš lov lignjev, ki jih potrebujete za lov zobatcev ne bo bistveno vplival na količino lignjev v Jadranu. V eni izmed knjig sem prebral, da so posebna specialiteta zelo majhni lignji, kjer jih je več kot 100 v 1 kg. Kadarkoli ulovim lignja, ki je premajhen za vabo za zobatce (manj kot 15 cm) ga vržem nazaj v vodo. Predlagam, da tudi vi storita tako. Tako bo dovolj lignjev tudi v prihodnjih letih.

Luna ima tudi velik vpliv na obnašanje lignjev. Vedno sem imel občutek, da polna luna oz. dnevi okoli polne lune pomenijo uspešnejši lov lignjev. Ko pa sem pregledal zapiske, ki jih vodim o lovu zobatcev sem ugotovil, da ni tako. V dnevih s polno luno uspešneje ulovim lignja s panulo, o čem pa morda kdaj drugič.

Še beseda o valovih in vetru. Kadar so ponoči valovi imam probleme z lovljenjem lignjev. Ker je moj čoln Maestral 18, v primeru valov ostanem v zalivu. V tem primeru pa lignjev ne lovim na pozicijah, ki se mi zdijo najbolj primerne. Tako težko primerjam lov lignjev če so valovi ali če jih ni. Po izkušnjah pa najslabše lovim lignje ko piha burja. Mogoče ima kdo drugačne izkušnje, kar pa je pri lovljenju lignjev popolnoma možno.

Če tako strnem odgovor na vprašanje kdaj?: Lignje je možno uloviti kadarkoli. Najuspešnejši bomo v temnem delu dneva. To pa ne pomeni, da bomo lignje ulovili vsako noč. Kot sem že napisal, se bo zgodilo, da bomo eno noč uspešno nato pa naslednjo noč ali dve ne bomo ulovili nič. Ne poznam pravila in nobenega recepta, zakaj je to tako.

Kje?

Na to vprašanje sem v dobršni meri odgovoril že v prej napisanem tekstu. Če pogledamo literaturo, je napisano, da je lignje možno uloviti po celotnem Jadranu. Obstajajo makro in mikro lokacije, kjer je več lignjev. Omenja se Z stran Istre, Lošinj, Unije (za ta otok lahko povem, da so domačini v zimskih mesecih pred leti uspeli vsako leto uloviti velike količine lignjev. Tisti, ki so se s tem ukvarjali, so si napolnili po nekaj skrinj lignjev za poletno sezono), Vis, Hvar, … Sam lahko rečem, da sem lignje uspel uloviti vsepovsod, kjer sem jih lovil: Istra, Unije, Pašman, Ugljan, Žut, Brač, Hvar, …

Kako?

Zagotovo ima vsak, ki lovi lignje način lova, ki se vsaj malo razlikuje od drugih. Lahko je ta razlika v izbiri lokacije, vezavi vabe, izbiri vab, številu vab, … Opisal vam bom moj način lova lignjev.

Kot sem že omenil, pri lovu običajno sidram čoln. Zasidram ga na globini 15 – 20 m. Odvisno od temperature morja, obale, … Lahko pa je mesto lova tudi plitveje ali globlje. Če je tok močan, spustim v vodo toliko sidrne vrvi, da sidro ni pod čolnom. Če toka ni velikokrat lovim, ne da bi čoln sidral.

Majhne ribice privablja svetloba. Te ribice in pa tudi svetloba pa privabljata tudi lignje. Tako v vodo ob čolnu, na globino 2 – 3 metre spustim podvodno svetilko, ki osvetljuje morje. Te svetilke se da kupiti praktično v vseh trgovinah z ribolovno opremo na Hrvaškem. So pa Hrvati lani spremenili zakonodajo, ki sedaj prepoveduje uporabo osvetlitve pri lovu lignjev poleti (mislim, da je uporaba svetil dovoljena po 1. septembru).

Prav bo, da opišem opremo, ki jo potrebujem pri lovu lignjev. Najprej potrebujemo osnovni najlon. Jaz uporabljam debelino 0,40. Ta najlon naj bo čim manj elastičen. Običajno imajo najloni z večjo nosilnostjo manjšo elastičnost in obratno, vendar ni vedno tako. Ta najlon, ki ga potrebujem 20 m (razen, če lovim na večjih globinah) običajno namotam na pluto. Na koncu privežem vrtljivko (izraz verjetno ni pravilen, ne vem pa kako se temu reče lepo Slovensko), ki naj bo takšna, ki omogoča zamenjavo umetne vabe.

Sicer pa jih lahko vidite na sliki. Nato sledi približno 1 m najlona, ki pa naj bo tanjši. Lignji imajo glede na svojo velikost zelo velike oči in odlično vidijo v temi. Zato mislim, da je debelina najlona pomembna. V tistih dnevih, ko se lignji lovijo kar sami je verjetno vseeno, kakšna je debelina najlona, v dnevih, ko pa je lignje težko uloviti, pa lahko debelina najlona vpliva na uspeh lova. Običajno uporabljam najlon debeline 0,20 mm. Po enem metru ponovno sledi vrtljivka in nato spet meter najlona. Nato privežem še eno vrtljivko.

Na koncu pride še 20 – 30 cm najlona in svinčena utež. Kako vse skupaj zgleda, lahko vidite na sliki. Utež, ki je na koncu je lahko od 20 do 60 g in je odvisna od toka in občutka tistega, ki lovi. Utež lahko zamenjamo tudi s svinčeno vabo za lignje. Ker pa je s to vabo veliko večja verjetnost, da boste ulovili dno in posledično ostali brez vab, jaz te spodnje vabe ne uporabljam. Po moje, bi prišla v poštev le ob lovljenju lignjev na peščenih tleh ali pa v primeru, da se globina ne spreminja. Vrtljivke niso obvezne. Jaz jih imam na sistemu privezane zato, da lahko hitro zamenjam vabe. Ko smo že pri vabah, pa beseda o njih.

Vab za lov lignjev je veliko. Veliko različnih tovarn se ukvarja z njihovo izdelavo in vsaka takšna tovarna ima različne modele. Modeli se razlikujejo po obliki, velikosti in barvi. Na vprašanje, katera vaba je najboljša, ni odgovora. Vsak, ki lovi lignje, vam bo pokazal kakšno vabo, ki se mu zdi boljša od ostalih. Tudi cene teh vab so različne. Ni pa pravilo, da je dražja vaba tudi boljša. Pred lansko sezono so v vseh Hrvaških ribolovnih revijah delali veliko reklamo za nek nov tip vab. Bilo jih je zelo težko dobiti, ker so jih ljudje sproti pokupili. Ko sem končno uspel dobiti te vabe tudi jaz, pa moram napisati, da na njih nisem ulovil niti enega lignja. Ko sem se kasneje pogovarjal še z nekaterimi, ki so preizkusili te vabe, so imeli podobne izkušnje. Ni potrebno omeniti, da so bile te vabe tudi ene najdražjih. Teorij o tem, kdaj kakšna vaba je veliko. Verjetno je brez pomena, da vam jih naštevam. Govorijo o velikosti in barvi vab, ki so uspešnejše od drugih glede na tip tal, globino, svetlobo (ali sije luna ali ne, ali je prehod iz dneva v noč ali pa je popolna tema, …), letni čas, … Kot sem že omenil, imam na sistemu običajno pripete tri vabe. Ko se odločam za vabe, sem pozoren na to, da se med seboj razlikujejo.

Tako izberem tri velikosti in tri različne barve. Če dalj časa ne ulovim nič poskusim z novimi tremi vabami. Če pa opazim, da je uspešna ena barva ali ena velikost, obesim na sistem takšno barvo ali velikost, ki ima največ uspeha. Kakšno noč sem ulovil kar nekaj lignjev, ki so se vsi ulovili na eno vabo. Naslednjo noč se na isti poziciji za to vabo ni zanimal noben ligenj in sem vse ulovil na večjo vabo popolnoma druge barve. Tako mislim, da pravila ni. Zato imam vedno v vodi več različnih vab, ki jih po potrebi menjujem.

Ko smo se zasidrali in na sistem obesili izbrane vabe, jih spustimo v morje. Spustimo jih do dna in jih nato čisto malo dvignemo. Običajno se lignji zadržujejo pri dnu in tako so tudi naše vabe pri dnu. Če so lignji v bližini se velikokrat zgodi, da jih vabe takoj zamikajo. Lignji se tako približajo vabi in jo primejo s svojimi lovkami. Včasih se prav zaženejo v vabo in se to tudi čuti. V tem primeru lignja povlečete v čoln. Običajno pa se vabe z lovkami dotaknejo zelo nežno, včasih samo z dolgima krakoma. V tem primeru ne bomo čutili, da je ligenj pri vabi. Zato vsake toliko časa (intervali so različni, od 10 do 30 sekund) dvignemo roko v kateri držimo najlon. Na ta način dvignemo tudi vabe in če se jih lignji dotikajo jih zahaklamo v venec iglic, ki so na vabi. Nekateri lignjelovci zelo intenzivno mahajo z roko sam pa mislim, da s tem samo plašimo lignje in je bolje roko dvigniti sicer dovolj energično, ne pa preveč. Ko se za vabo ulovi ligenj se to takoj začuti na teži. Tudi če se ulovi zelo majhen ligenj (ki ga vržite nazaj v morje) se to opazi. Ko ulovite lignja ga previdno potegnite navzgor. Bodite pozorni na to, da je najlon ves čas napet in da ne delate hitrih neenakomernih potegov najlona. Ko se je ligenj ulovil v venec iglic, še ni rečeno, da ga boste tudi privlekli v čoln. Če je ligenj večji boste čutili pumpanje vode, ko hoče ulovljeno ribico odvleči v drugo stran, ne pa da ta ulov odvleče njega. Velikokrat se ligenj ulovi samo za lovne krake ali pa samo za en krak. V tem primeru se bo tudi zgodilo, da boste, če boste vrvico vlekli neenakomerno, v čoln privlekli samo krak, ligenj pa bo odplaval. Včasih se zgodi, da lignja privlečete do čolna, ko pa ga hočete dvigniti iz vode, se odhakla in če imate srečo vas še poškropi. Ko boste lovili lignje imejte pri sebi vedno krpo. Kot sem že napisal, ulovljeni ligenj še ne pomeni tudi ligenj v čolnu. Se pa bo tudi zgodilo, da boste z roko mahali nekaj ur, pa se ne bo zgodilo nič. Lahko boste tudi videli lignje, ki bodo plavali okoli čolna, za vabo pa se ne bo zmenil nobeden. Ali pa jih sploh ne boste videli in jih mogoče sploh ni blizu. Zagotovo lahko trdim, da če lignjev ne bi rabil za vabo za zobatce, jih v poletnih mesecih ne bi lovil. Preveč ur porabim za to, da ulovim nekaj lignjev. Če bi jih lovil za pojest, bi verjetno naredil enako kot domačini, ki čakajo na tiste dni, ko se z lahkoto ulovi kilograme lignjev.

Ko boste ulovili in uspešno v čoln potegnili lignja ga najprej dajte v vedro vode ( 10 l). V tem vedru ga pustite nekaj minut. Običajno ligenj takoj po tistem, ko se je ulovil začne brizgati črnilo. Ni pa vedno tako. Ko ga daste v vedro, bo spustil še nekaj črnila. Po nekaj minutah pa ga primite z roko in ga previdno položite v vodo večje posode (60 in več litrov), v kateri držite lignje do lova na zobatce. V tej posodi je potrebno pogosto menjevati vodo. Najlažje to naredite z majhno črpalko, ki priključena na akumulator neprestano menjuje vodo. Vabo, na katero ste ulovili lignja, očistite črnila. Če na vabi ostane črnilo to odvrača lignje in boste na to vabo težko ulovili še kakšnega lignja. Potem pa hitro z vabo v vodo. Mogoče je pod vami jata lignjev, ki bo kmalu odplavala drugam in je potrebno hitro izkoristiti njihovo prisotnost.

Tako. Upam da bom s tem pisanjem komu pomagal, da bo lažje ulovil lignje in posledično tudi zobatca. Bom pa vesel, če se boste tisti, ki se boste poskusili v tem načinu ribolova, oglasili in povedali svoje izkušnje. Veliko uspeha vam želim.