Panula 6 – Zobatci 2006

V prejšnjem prispevku sem opisal neuspešen ribolovni vikend iz začetka septembra lanskega leta. Na koncu sem napisal, da sledi nadaljevanje in to je naslednja zgodba.

Motor sem pustil na servisu in dogovor je bil, da me bodo poklicali, ko bodo dobili dele, ki jih je potrebno zamenjati. Očistili so smeti, ki so blokirale dotok bencina in ker proti koncu septembra še vedno niso dobili delov sem dvignil motor. S starim propelerjem se bi naj dalo voziti ob malih obratih. Ker je za panulo potrebno voziti počasi mi to ne bi povzročalo težav.

Mogoče se spomnite krasne lanske jeseni. Ne pomnim kdaj je bila jesen tako lepa in vreme tako konstantno. Vendar je bilo tako le na tem koncu Slovenije. Na Primorskem in v Istri pa so si ves čas sledile fronta za fronto. V preteklih letih je bil mesec september vedno zelo uspešen. In ker mi neuspeh preteklega ribolovnega izleta ni dal miru, sem se koncem tega meseca podal proti Puli. Vremenska napoved je obljubljala lep petek, burjo v soboto in ponovno lepo nedeljo. Tako sva s prijateljem v četrtek krenila proti morju. Tja sva prišla pozno popoldan. Še vedno pa dovolj zgodaj, da sva v morje potisnila čoln in pripravila vse potrebno za jutranji ribolov. Kot ponavadi tudi tokrat nisem dočakal zvonjenja budilke in zelo zgodaj sva že lovila lignje. Do jutra sva jih ulovila 10. Število je obetalo kar dolg ribolov. Kot so napovedali vremenarji se je naredil prekrasen dan brez oblačkov in kar je še pomembnejše brez valov. Morje je bilo popolnoma mirno in ko je vzšlo sonce sva na panulo nataknila prvega lignja in ga previdno spustila v morje. Po prevoženih slabih 100 m je ligenj signaliziral, da je v bližini nekaj kar ga je vznemirilo. In res je kmalu nato sledil značilen udarec zobatca. Že po udarcu in po odporu se je dalo čutiti da je velik in res je hitro v čolnu končal zobatec dobrih 5 kg. Ker se zobatci nikoli ne nahajajo sami ampak v jatah sva naredila krog in poskusila srečo še drugič.

Ko uloviš zobatca običajno ustaviš motor. Nato v čoln potegneš ribo. Sledi snemanje zobatca s trnkov, včasih tehtanje in ponovno vezanje trnkov. Nato se odpelješ v globjo vodo, kjer na trnke natakneš novo vabo in poiščeš pot po kateri si peljal prejšnjič. Vse to zahteva nekaj časa in tako lahko ponovno po isti poti začneš lov čez kakšnih 20 min. Tako sva tudi midva po isti poti peljala naslednjega lignja. Točno na istem mestu je sledil naslednji udarec zobatca. Tokrat je bil zobatec nekoliko manjši. Tehtnica je pokazala dobre tri kg. Ko sva storila vse prej opisano sva poskušala vžgati motor. Vendar motor ni hotel sodelovati v ribolovu. Ni in ni hotel vžgati. Da bi bila nesreča še večja je prenehal z delovanjem tudi globinomer. Medtem ko se je eden ukvarjal z eno tehniko je drugi poskusil v pogon spraviti drugo. Velikokrat se mi je zgodilo, da sem ostal brez vabe, medtem ko so bili zobatci pripravljeni in so čakali na mojo vabo. Prav tako se mi je že zgodilo, da sem brez uspeha za seboj vlekel vabo, pa je ni hotel noben zobatec. Še nikoli pa se mi ni zgodilo, da sem v posodi imel več kot dovolj živih lignjev, pod mano pa so bili lačni zobatci, jaz pa nisem mogel pognati motorja, pa tudi globinomer je bil brez znakov življenja. Čez čas sva ugotovila, da je bila sonda globinomerja poškodovana, ko mi je na obalo vrglo čoln. Ugotovila pa sva tudi, da za silo deluje če iz akumulatorja odstraniva vse ostale porabnike električne energije. Brez GPS bi še šlo, črpalka za menjavo vode, pa je za življenje lignjev nujno potrebna. V avtomobilu sem imel rezervne akumulatorje, vendar ni bilo možno do njih ker ni deloval motor. No in čez čas sva v pogon spravila tudi njega. Smeti, ki so zadrževale dotok goriva, so se po servisu premaknile na mesto, kjer so preprečevale zmanjšanje dotoka goriva. Tako je ob vsaki zaustavitvi motorja bencin še vedno pritekal in zalil uplinjač. Ugotovila sva, da je tudi tako možno voziti, vendar je pred zaustavitvijo motorja potrebno izvleči cev za dotok goriva, da ga le ta ne zalije. Vendar je za vse to bilo potrebno nekaj časa. Preveč. Medtem sta v posodi za lignje, od osmih lignjev, pri življenju ostala samo še dva. Tako sva tretjega lignja nataknila na trnke in po približni poti (GPS ni smel biti vključen) nadaljevala z ribolovom. Zobatci so seveda še vedno čakali in tako se je tretja vožnja čez njihov položaj končala s tretjim zobatcem v čolnu. Na trnke sva nataknila še zadnjega lignja in ponovila krog. Tudi ta je premamil enega iz jate in tudi četrti zobatec je končal v čolnu. Če bi mi nekdo pred ribolovom ponudil štiri zobatce bi to zagotovo sprejel. Kaj lahko lepšega pričakuješ od ribolova, ki je kljub problemom z motorjem in globinomerjem trajal manj kot 3 ure. Če pa pogledamo drugače je mogoče še sreča da se je pokvarila tehnika. S temi štirimi zobatci sva izpolnila dnevno normo, ki je dovoljena: dve ribi težji od 5 kg in še dve ribi. Verjetno bi težko prenehala loviti kljub izpolnjeni normi. Še sreča, da nisva bila v skušnjavi.

Zgodaj zjutraj sva se ponovno odpravila lovit lignje. Tokrat sva jih ulovila 7. Morje je bilo sprva mirno, ko pa je izza Cresa posijalo sonce se je začel krepiti veter in izredno hitro je zapihalo zelo močno in tudi valovi so bili veliki. Točno tako, kot je bilo napovedano. Tako je za ta dan ribolov odpadel. Velikokrat v takšnih primerih gledam proti Lošinju in Cresu. Zahodna stran obeh otokov je zaščitena tako pred burjo kot pred jugom. Ko je na vzhodni strani Istre nemogoče loviti ribe je tam morje mirno. Mogoče kdaj … Kakorkoli, glede na moč vetra in velikost valov sem bil skeptičen glede napovedi, da bo nedelja lepa in da bo morje mirno. Vendar je napoved držala. Zgodaj zjutraj sva se še po valovih odpravila lovit lignje. To jutro pa se je moč vetra s prihodom jutra manjšala in manjšali so se tudi valovi. Tako se je ob vzhodu sonca morje umirilo in ker sva ulovila 6 lignjev, sva lahko začela z lovljenjem zobatcev. Da ne bi preveč zmanjšala jate zobatcev, ki sva jo našla pred dvema dnevoma, sva se odločila, da bova ta dan lovila v drugi smeri. Tudi tokrat nisva prevozila veliko, ko se je za prvim lignjem zagnal zobatec in končal v čolnu. Za to jutro sva na čoln vzela dva akumulatorja. Tako sta lahko na enem deloval GPS in črpalka, na drugem pa globinomer, ki je deloval za silo. Za silo pomeni, da je nekaj časa kazal globino, ki se neprestano spreminja. Nato pa je na neki globini prenehal s spreminjanjem številk. Teoretično bi bilo možno, da se peljeva čez kakšno ploščad in je globina konstantna. V resnici pa je to pomenilo, da je prenehal delovati. Potrebno je bilo odklopiti žice iz akumulatorja in ga ponovno prižgati. V tem času pa se je globina pod čolnom ves čas spreminjala. Ker se je globina spreminjala brez moje vednosti sem tako od šestih lignjev za dno zahaklal tri. Preostale tri pa sva »zamenjala« za tri zobatce. Ti so bili manjši od tistih izpred dveh dni.

Ribolovni izlet sva tako vseeno končala uspešno. En dan ni bilo možno loviti, v preostalih dveh dneh pa sva ulovila 7 zobatcev.

Ko sem prišel domov sem ponovno na servis odnesel motor. Povedal sem jim za probleme z bencinom in rekli so, da bodo napako opravili. Pred naslednjim ribolovom so prišli tudi deli za peto motorja, tako sem naslednji ribolov lahko začel s popravljenim motorjem. (Naj bi začel s popravljenim. Probleme s dotokom goriva, ki se ne ustavi, ko ugasnem motor imam še zmeraj. Če kdo pozna rešitev, se priporočam). Naročil sem tudi novo sondo globinomerja. In ko sem že začel o naslednjem ribolovu ga lahko tudi opišem.

Ves oktober se kljub krasnemu vremenu v Mariboru ni dalo odpraviti v Pulo. Fronte so sledile druga drugi in tako sem se na ribolov lahko odpravil šele sredini novembra. Tako pozno še nisem bil na lovu za zobatci. Glede na to, da se z hlajenjem morja pomikajo globje, bo to nova izkušnja. Pa tudi za tisti vikend vremenska napoved ni bila idealna. Napovedovali so lep četrtek, petek z burjo in nato lepšo soboto in nedeljo. Tako sem se odločil in se s prijateljem odpeljal na morje za štiri dni.

Hčerka sliši, da že dalj časa tipkam po tipkovnici. Ko ji povem, da pišem o zobatcih in ko vidi, koliko sem napisal vpraša, če bo to sploh kdo hotel brati. Upam, da vseeno kdo.

V novembru se morje že toliko ohladi, da se lignji približajo obali. Teoretično jih je možno uloviti tudi podnevi. Vendar raje lovljenju lignjev namenim temni del dneva, medtem ko svetli del raje izkoristim za lov zobatcev.

Zobatci so ribe z veliko mišično maso. Ker so hladnokrvne živali potrebujejo za aktivacijo te velike mišične mase veliko toplote. Poleti, ko je morje toplo, so to ene najhitrejših živali v morju. Redko katera riba uspe pobegniti napadu zobatca. Z ohlajanjem morja pa se hitrost zobatcev zmanjša. Če so poleti z lahkoto ulovili plen, pa se ta pozimi brez problemov umika njihovemu napadu. Z ohlajanjem morja pa se zobatci tudi pomikajo globje. Zato je težje odkriti, kje se nahajajo njihove jate. Če pa nam to uspe, so lahko tudi ribolovi v tem času uspešni. Tako obstajajo letne pozicije in zimske pozicije, kjer se zadržujejo te ribe.

Prvi dan sva uspela uloviti dva srednja zobatca. Nato je sledil dan z burjo. Napoved je bila točna in ves dan je pihalo. Tako je bilo možno ponovno loviti v soboto. Tudi ta dan sva bila uspešna in dan zaključila z dvema zobatcema. Na splošno lahko rečem, da nisva ulovila dosti lignjev. Manj, kot sem jih glede na letni čas pričakoval. Še nekaj, večino lignjev sva ulovila v večernem času, zjutraj pa sva bila manj uspešna. Tako sva zvečer v soboto ulovila 6 lignjev in v nedeljo zjutraj samo enega. Vendar je toliko lignje obetalo dovolj dolg ribolov, glede na to, da je potrebno še pospraviti čoln in vso opremo. Ta dan sva se odpravila levo iz zaliva v smeri severa. Vendar je ta dan pihal jugo, ki je povzročal dolge in kar visoke valove. Ker sva vozila blizu obale, so se ti valovi od nje odbijali in posledica je bilo dokaj neprijetno zibanje. Zaradi valov sem nekaj lignjev tudi zahaklal za dno in odločila sva se, da bova končala. 4 zobatci so lep ulov in odpeljala vsa se proti zalivu. Da ne bi vozila brez možnosti ulova, sva za seboj vlekla lignja. Ko sva pripeljala v bližino zaliva sva čoln usmerila proti globjemu morju. Lažje pospravim panulo, če čoln ustavim in je pod menoj večja globina. Vendar je tik pred zalivom dolg jezik nizke vode, ki se zajeda globoko v morje. Še nikoli prej nisem tu vlekel panule, čeprav je najbližje zalivu od koder krenem na ribolov. Ko sva tako peljala proti globji vodi se je globina začela hitro spreminjati. Iz 30 na 20 m pa spet na 30, 35 pa spet 20. Hitro sem na GPS označil položaj. 50 m za tem se je situacija ponovila. Ponovno sem označil položaj. Pa spet čez 50 m enako in ko sem tretjič označeval položaj, se je za lignjem, ki sva ga vlekla za seboj pognal zobatec. Spustil sem GPS in v čoln povlekel zobatca. Tehtnica je kasneje pokazala 4,5 kg. V posodi z lignji je ostal še en živ ligenj in en mrtev. Živega sva pripravila in ga spustila v morje. Naredila sva krog in se po isti poti peljala še enkrat. Na istem mestu, kjer se je nahajala jata zobatcev, se je spet eden odločil za lignja za kosilo. Že po njegovem prvem udarcu se je dalo čutiti da je velik in res je kasneje tehtnica pokazala 7,2 kg. V posodi z lignji ni bilo več živih lignjev, pač pa je bil le še en mrtev. Ker sva se očitno nahajala nad jato lačnih zobatcev, sem se odločil za poizkus in na trnke namestil še tega lignja. Nekajkrat sem ga moral popraviti, da je lepo drsel skozi morje in se ni vrtel okoli svoje osi in ponovno sva se peljala po znani poti. Na veliko začudenje in tudi veselje je tudi ta ligenj zamikal enega iz jate zobatcev in tudi ta je končal v čolnu. Če sva bila pred tem zadovoljna s 4 zobatci preteklih dni sva razumljivo bila še bolj zadovoljna s 7. Spet sem se naučil nekaj novega.

Še statistika leta 2006. Težko delam statistične podatke za to leto. Če sem bil tri dni na morju in od tega zaradi vremena lovil samo dva dni. Koliko dni sem lovil? Zato ne bom delal take statistike. Če odštejem neuspešen vikend, ki sem ga opisal prejšnjič lahko povem, da smo vsak dan, ko smo lovili in imel za vabo lignja ulovil najmanj dva zobatca. In še en podatek. Za pretekla leta sem vedno napisal kolikšno je bilo razmerje med ulovljenimi zobatci in zobatci, ki so mi odnesli vabo. V tem letu mi ni niti eden zobatec snel ali kakorkoli drugače uničil lignja. To je zagotovo rezultat, ki ga bo praktično nemogoče ponoviti.