Oktober 2015

Lovec:	Vane Fortič
Datum ulova:	petek, 16. oktobra 2015
Žrtev:	barakuda
Teža:	8 kg
Dolžina:	120 cm
Globina:	10 m
Lokacija:	Madagaskar
Tehnika lova:	Lov v modro
Puška:	TeakseaTeaksea Azimut 115

Prekršil sem tradicijo rodbinskih srečanj na dan mrtvih in se že 13. oktobra odpravil na Madagaskar. Da bi ujel še dneve bistrega morja, pred dežjem. Deževna doba se začenja nekako novembra meseca in traja do aprila. Blizu Nosy beja je bilo tudi zdaj kalno in tudi rib ni bilo. Zakaj kalno? Pravijo, da zaradi tokov. Daleč stran, blizu otočja Mitsio se je morje zbistrilo. S svetlečo vabo sva s Francozom, solovcem, privabila manjše tazarje (do 3kg) in jih nekaj uplenila. Večkrat sva menjala pozicije in ujela tudi karangida ter dve kirnji.

Na neki poziciji je svetleča vaba privabila veliko želvo, ki kar nekaj časa ni mogla razumeti, da ne more dobiti nič užitnega v kljun. Le odblesk svetleče vabe.

Barakude sprva nisva videla, ker je bila skrita pod jato malih rib, njenega plena. Potem se je dvignila in takoj sem poniral nanjo. Počasi sem pod vodo plaval za njo, nato pa se ustavil, ker bi jo lahko splašil in bi pospešila. V tem je veliko znanja, da veš kaj storiti, da riba sama pride k tebi. To mi še ne gre dobro. V tem trenutku se je pričela obračati in v pravem trenutku sem ji za škrge spustil hladno jeklo.

Proti dnu je potegnila plavajočo cevko (v kateri je nylonska vrvica) na katero imam privezano puščico. Puško pa sem pustil, da je sama izplavala na površino. Medtem, ko sem plaval na površino, sem cevko zategoval le toliko, da se puščica in cevka ne bi zapletli med korale.

Na površini je bilo vse lažje. Malo je zategovala, a kmalu popustila. Previdno sem jo zgrabil za škrge, ker mi je malo pred tem tazar zaril zobe v kazalec. Barakude ima precej večje zobe in krožijo tudi zgodbe o njeni napadalnosti.

Za šankom (tam se vse izve) mi je nek Francoz (prodaja dimljene sabljarke in tazarje) odsvetoval, da bi jedel barakudo. Zaradi ciguatere, ki je zaradi vročine že začela razsajati. Na občini so že izobesili obvestilo in bom šel pogledat, katere ribe so na črni listi. Lani je bilo nekaj smrtnih primerov, ker so ljudje jedli morske pse in morske želve, za druge nevarne ribe pa še nisem slišal.

Pripoved sem hotel skleniti z zgodbo o njeni napadalnosti in kaj hitro sem jo izvedel, popolnoma svežo. Povedal jo je Francoz, starejši lovec po imenu Bernard, ki ga stalno videvam tu. Najbrž živi tu stalno.

Možakar, tudi Francoz, s katerim sta šla lovit, se mu je hvalil, da v Franciji tekmuje itd itd. Sivolasi si je mislil svoje. Tu je Indijski ocean in so morje, ribe ter načini lova popolnoma drugačni. Ribe pa preklemano zobate. Nadebudni tekmovalec je opazil jato barakud in bil ves vzhičen. Njegove reakcije hitre in brzoplete nepremišljene. Ustrelil jo je (srednje velikosti), ni pa barakude na vrvici dobro zategoval. Barakuda se je zagnala vanj in ga ugriznila nad kolenom. Rezultat: bolnica in deset šivov. Še iz drugih pričevanj sem izvedel, da je najbolj nevarno takrat, ko puščica ne ostane v ribi ampak na vrvici. Če jo lovec ne zateguje, ga barakuda kaj hitro napade.