Marec 2020

Lovec:	Gregor Marksl
Datum ulova:	četrtek, 28. maja 2020
Žrtev:	zobati šnjur
Teža:	6.4 kg
Globina:	4 m
Lokacija:	J Jadran
Tehnika lova:	Plitka šulja (do 10m)
Puška:	Bleutec

Dolgo načrtovan spomladanski ribolov se je zaradi prvega vala korona virusa in ukrepov, ki so sledili, neprestano prestavljal. Hrvaška je zaprla meje in nas tako totalno onemogočila. Vse rezervacije smo imeli potrjene. Nervozno smo čakali,  kdaj se bo vse skupaj odprlo in upali, da nam pomlad pošlje lepo vreme.

Tako smo 23. maja v mešani druščini podvodnih lovcev izpluli z barko v smeri južnega Jadrana. Imeli smo krasno vreme in časa na pretek, saj smo si privoščili cel teden. Glede na to, da je lovilo osem moških, je bila potrebna dobra logistika in kanček potrpljenja. Vsak dan smo dobili dovolj rib za preizkušanje najdrznejših kulinaričnih specialitet, ki nam jih je pripravljal glavni kuhar Jure Šega. Zahvalil bi mu se še en krat. Prvi zapleti so se pojavili, ko nam je odpovedal motor ”bajboteka”. Odlaganje lovcev z barko 45 je posebno doživetje.

Jutranji lov sem pričel na lokaciji z dvema malima otočkoma, ki sta med seboj povezana s plitvino. Ves čas sem nameraval loviti pretežno na čeko in se bolj posvetil zunanjemu robu in rtu, ki strmo pada v globino. Za otočkom sem šel v vodo in se šunjal do rta. Naredil sem potop in se namestil na polico približno 12 m globoko. Vidljivost je bila super, okoli mene polno drobnih rib. V globini so se zbirale črnike in jate fratrov, pod površino pa ušate. O kakšni merski ribi ni bilo niti sledu. Počasi sem se odplazil proti površju, kjer sem se v precepu znova nadihal.

Taktiko sem nadaljeval po celotnem zunanjem delu. Glede na to, da sem teren prvega otočka hitro oddelal in da je teren, ki povezuje oba otočka idealen, sem se vseeno odločil, da malo preverim plitvino. Mislil sem si, da mogoče naletim na kakšnega brancina. Močna razgibanost skal mi je omogočila, da se plitvini približam skrit med razcepi. Umiril sem se in opazoval teren na daljavo. Močno sonce je svetilo na poraščen teren, na katerem so se pasle male salpe in drug drobiž. Ker mi je precep nudil dober zaklon in ker se je spuščal v globino, sem se odločil za šuljo. Nadihal sem se in se pričel vleči v globino. Takoj sem ugotovil,  da sem premalo obtežen in da bo šuljo težko izpeljati. Z eno roko sem se poizkušal močno oklepati skal, kar mi je pobralo koncentracijo. Takrat sem videl, kako sem pregnal jato lepih velikih komadov. Vedel sem za katere ribe gre, saj jih je dan prej že ujel Herman. Počasi, a vztrajno so se mi oddaljevali. Razočarano sem spoznal, da sem zamudil dobro priložnost za ulov, a vseeno sem užival v lepem prizoru. Ker sem imel dovolj zraka, sem vseeno pogledal na desno, kjer prične teren naglo padati po steni. Ravno takrat se je iz desnega roba, izza skal pripeljala velika lepotica. Držala se je za skalami in moje prisotnosti ni registrirala. Tri metre od špica puščice se mi je postavila bočno, tako je bila idealna velika tarča. 😉 Bilo mi je kar smešno. Zadel sem jo za škrge in hitro zategnil vrvico. Bila je zelo živahna, a vseeno sem jo brez težav izvlekel ter ji zadal milostni rez. Glede na velikost ulova in prisotnost adrenalina sem z lovom težko nadaljeval. Čakal sem le, da se čim prej vrnem na barko in da s prijatelji nazdravimo s špricerjem ob suhih klobasah na toplem spomladanskem soncu. Ta dan so imeli tudi ostali lovci izjemno dober ulov.