Maj 2010

Lovec:	Jure Daić
Datum ulova:	četrtek, 13. maja 2010
Žrtev:	kovač
Teža:	2.3 kg
Globina:	10 m
Lokacija:	KvarnerSenj
Tehnika lova:	Plitka čeka (do 15m)
Puška:	Acid 110Bleutec

Lov ob lepem sončnem popoldnevu sem planiral, na dveh lokacijah. Najprej sem pregledal globlje terene, kjer sem že večkrat naletel na večje ribe a tokrat nisem videl čisto nič. Po dobri uri pa sem se premaknil na plitkejši teren, kjer sem pričakoval brancine. Ko sem priplaval do najboljšega mesta za izvajanje čeke, sem se potopil malenkost globlje na 10 m in se počasi priplazil za velike kamne, ki nudijo odličen zaklon. Dobro skrit nisem imel pravega pogleda naprej in sem na slepo začel privabljati brancine. Z usti sem glasno mumljal in upal, da bo to privabilo kakšnega velikega brancina. Po minuti in pol še ni bilo nič, ker pa še nisem imel potrebe po vdihu sem kar nadaljeval z mumljanjem.

Vedel sem, da bi brancini že prišli a, ker sem vedel, da je ta lokacija odlična sem kar vztrajal. Naenkrat se je v motni vodi pred mano prikazala ogromna silhueta, ki je počasi prihajala vedno bližje. Vedel sem, da me riba ne more videti, zato sem še kar mumljal. Kmalu sem videl, da k meni plava ogromen kovač, ki je že bil na skrajnem dometu. Ker me do takrat še ni zagledal sem še dalje mumljal in užival v pogledu na to lepo ribo. Ko je bil dva metra od puške se je začel obračati, a jaz še nisem streljal, saj ga je morski tok kar nosil k meni. V nekem trenutku sem brez merjenja sprožil in ga zadel čisto blizu črne pike. Takrat je kovač ponorel, a hitro sem ga umiril in ga spravil na porta pesci.

Ker sem vedel, da je lahko v bližini še kak in ga bo treba poiskati sem se še enkrat potopil. Med tem, ko sem pregledoval teren za kovači, sta se na mene zakadila dva velika zobatca a sem ju s predhodnim iskanjem kovača toliko prestrašil, da nista hotela na strel. V vseh naslednjih potopih ni bilo več nič. Kljub temu sem zadovoljen končal z lovom in se veselil svojega največjega kovača do sedaj.