Junij 2007

Lovec:	Aleš Novak
Datum ulova:	torek, 1. maja 2007
Žrtev:	bodika (škarpena)
Teža:	1.8 kg
Dolžina:	35 cm
Globina:	15 m
Lokacija:	akvatorij MurterjaZadarski arhipelag
Tehnika lova:	Lov po luknjah
Puška:	custom made lesenjača 80 cmDomača izgradnja

V vsesplošnem pomanjkanju aktualnih ulovov (in predvsem fotografij!!!) sem (sicer z nekoliko težkim srcem) pristal na objavo enega od mojih prvomajskih ulovov.

No, če smo že tukaj, naj še na kratko povem, kako sem prišel do teh škarpin – žal vse redkejšega plena podvodnega lovca. V zadnjem času me vse bolj zanima sistematičen lov na posamezne ribje vrste. Neke vrste specializacija, ki bi mi kasneje v različnih pogojih (tudi slabših) omogočala zanesljive in predvidljive rezultate. Škarpin sem se pravzaprav lotil že pozimi, po pripovedovanju prijatelja bi naj namreč prav v tem letnem času (januar) prišle v plitkejše predele. No, tako sem konec decembra neuspešno pregledoval luknje in odšel domov nekoliko nepotešen. V mesecu maju pa sem sprejel še eno odločitev – opremil sem se z ostmi (ašto na več zob), nekoliko tradicionalistična zadeva torej, ker sem vedel, da je to edina metoda, ki me bo, ko bom enkrat v vodi, prisilila v sistematično pregledovanje lukenj (Drugače namreč pogledam par lukenj, potem pa kar nadaljujem na čakanje ali kaj podobnega). Ko sem torej drugi ali tretji dan malo potešil prvo slo po morju, sem s čolna vzel kratko puško z ostmi (gumarca 80 cm), baterijo in izbral teren, ki se mi je zdel obetaven za škarpino. Naj povem še to, da je teren zelo blizu plovnih poti in precej neatraktiven, ima pa zelo primerno strukturo dna (ki sem jo poznal že od prej) za to ribjo vrsto. Tako sem pričel z garaškim, predvsem pa precej natančnim pregledovanjem lukenj na robu kamenja, peska in pozidonije. To je bilo na globini okoli 15 m. Ko naredim dober ducat potopov najdem prvo škarpino. Pravzaprav je ona našla mene. Pogledal sem v nekoliko večjo luknjo, nisem videl do konca, prižgem baterijo in posvetim, v tem trenutku pa mi nekaj prileti (ja, prav priletela je) preko ramena in pristane na vhodu v luknjo – prav pred puško. Sem se kar malo zdrznil, kaj takega seveda ne pričakuješ. V hipu sem se zbral, pritisnil petelina in s škarpino sva že šla proti površini. Pri natikanju škarpin na vrvico sem bolj previden, zato običajno traja kako minuto dlje kot običajno. Vrnem se na mejo kamenja in pozidonije in nadaljujem. Tretji, četrti potop in vidim drugo škarpino, lepo skrito med pozidonijo pred skalo. Ker sem prvo nekoliko poškodoval z ostmi na tole drugo sploh nisem streljal. Puško sem uporabil kar kot kopje. Ko sem jo nataknil na vrvico se mi je zazdelo, da sta dve škarpini dovolj za en dan. Počasi sem odplaval proti čolnu in zaključil s potopi na tej lokaciji. Naj povem samo še to, da sem naslednji dan na povsem drugi lokaciji (zunanji otoki) po precej uspešnem lovu na druge ribje vrste ponovno vzel baterijo, odplaval ven po krasnem grotastem grebenu in precej daleč od obale naredi nekaj potopov. Po nekaj minutah sem ujel lepega škarpoča, takoj naslednji potop pa spet škarpino. Z njo sem zaključil lov na lokaciji. Še pripomba za vse, ki menijo, da so osti danes zastarel in neprimeren kos opreme – med 30 minutnim pregledovanjem lukenj sem z ostmi dobil 3 orade (bycatch), pa tudi sicer se mi zdijo SDive (hrvaški vrhunski proizvod, majhne dimenzije, zelo hidridinamične) osti praktično skoraj enako hitre kot navadna tahitijana (pri tej dolžini puške).