Februar 2017

Lovec:	Vane Fortič
Datum ulova:	sreda, 15. junija 2016
Žrtev:	tazar (tropska skuša)
Teža:	20 kg
Dolžina:	131 cm
Globina:	25 m
Lokacija:	Madagaskar
Tehnika lova:	V padu
Puška:	TeakseaTeaksea Azimut 115

Pripis administratorja:
Ulov meseca objavljamo z zamudo. Ker gre za ulov v eksotičnih krajih, so tovrstni ulovi objavljeni v zimskem času, ko je v Jadranu mrtva sezona. Tovrstni ulovi so objavljeni kot zanimivost, z namenom spoznavanja rib z drugih koncev sveta. Tukaj ne gre za tekmovanje za največjo ribo med ulovi meseca.

V času med 14. in 17. junijem smo v sestavi, ki sem jo opisal že v ulovu meseca januarja, ko sem uplenil lepega rdečega (morda ga lahko poimenujemo tropskega zobatca) obdelovali pozicije okrog otoka Iranja. Med pregledovanjem sva z Vincenzom lovila tudi na platoju globokem med 15 in 20 metri, ki se je potem spuščal v globino preko 60 metrov. Kot vedno, s pomočjo svetleče vabe – flasherja. Teren mi ni bil všeč, bil je preveč raven pa še voda dokaj kalna. A Vincenzo je poudarjal:«Tu sem vedno ujel velike ribe!« In res, spočetka sva skoraj oba spregledala tazarja, ki je plaval nad dnom. Vincenzo ga je le zagledal in se pod vodo pognal za njim. Na moč je plavutkal, ga je dohitel in ustrelil. Ker se meso tazarjev (če si izmislim slovensko ime: velika tropska skuša) trga, sem ga ustrelil še jaz. Francozi temu pravijo doubler– podvojiti strel.

Tropska skuša je riba, na katero ne prežiš »u po dna« kot bi rekli Hrvati (med površino in dnom), ampak potuje mimo svetleče vabe svojo pot, lovec pa hitro plavutka za njim in ko mu pride dovolj blizu, ustreli. Druge pelagične roparice kot so karangidi, barakude, zobate tune takšnega pospešenega zasledovanja ne pustijo. Lovec mora zastati, nekaj časa prežati in počakati, da riba sama priplava na strel.

Malo zatem je svetleča vaba privabila 2 kirnji. Kirnjo ananas in eno večjo, bolj rjave barve. Spustil sem se nad večjo, ki pa mi ni pustila na strel. Ker je bila druga blizu, in bolj trapasta, sem zastal in ustrelil slednjo. A kaj, ko je bila globina kakšnih 18 metrov in močno sem si želel navzgor, zadihati. Vincenzo je to opazil, se potopil in me porinil proti površini. Bil sem kar blizu limita.

Po tem nisem bil nič kaj preveč razpoložen. Ura se je bližala 13.00, plima je naraščala in ustavili smo se na globoki poziciji. Koralna gmota na globini 25 metrov, potem pa previs in strmo v globino. Tu se je zadrževala jata karangidov. Vincenzo je takoj ustrelil manjšega, kakšne 4 kg težkega, prepozno pa je zagledal velikega, caranx ignobilis (angl: the giant trevally) težkega kakšnih 40 kg. Meni niso bili dostopni, pregloboko, Vincenzo pa je ujel še 2.

Ker je bil tok močan, smo se h koralni gmoti, ki smo jo označili (kot vedno ko pridemo na pozicijo) s plovcem, vedno znova spuščali, potem, ko nas je čoln odpeljal kakšnih petdeset metrov vstran. »Poskusimo še zadnjič«, je dejal Vincenzo. In še: »Tu sem ujel tazarja težkega 20 kg, občasno pa videvam velikega morskega psa, tigra.« Ustrelil je apriona, poisson pulete, poslovenil bi tropskega brancina in ga snemal s puščice. Bil sem nad svetlečo vabo (ta je na nylonu dolgem 10 metrov), ko pod njo zagledam velikega tazarja.

Hitro se potopim, in za njim. Ni hiter, zaveda se svoje velikosti. Res je velik. Kasneje Vincenzo pokomentira. »Come un tronco« (kot deblo). Ustrelim. Puščica ga je prebila za dolžino dlani za škrgami, mu presekala hrbtenico in pogledala skozi glavo ven. V trenutku je bilo po njem. Teža okrog 20 kg, dolžina 131 centimetrov.

Thazard rayé je tropska roparica, ki se hrani s sardinami, lignji in inčuni. Ob obalah Madagaskarja je najbolj pogost v času drstenja, med decembrom in februarjem. V času, ko je morje najtoplejše in so dobri pogoji za razvoj mladic. Povprečna dolžina je med 90 cm in 1,20 m, največji dosežejo velikost preko 2 metra in težo 70 kg. Spada v družino Scombridae (skuše), angleško se imenuje Spanish mackerel. Domuje v Indijskem oceanu na vzhod vse do zahodneg Pacifika. So sorodniki tunov, skuš in palamid – bonito.