Februar 2013

Lovec:	ZUBATAC
Datum ulova:	nedelja, 28. aprila 2013
Žrtev:	brancin
Teža:	3.95 kg
Globina:	8 m
Lokacija:	Ostalo
Tehnika lova:	Plitka šulja (do 10m)
Puška:	Imersion-Esclapez

Po celomesečnem potepanju po Indonezijskih otokih plavanju med res ogromnimi ribami in ogledih fotografij, ki jih je prispeval Dejan Šverko so me na drugem delu kontinenta že pošteno srbeli prsti. Ker pa navadno na taka potovanja ne vlečem vse opreme, sem tokrat moral počakati na prvomajske praznike in se odpraviti v malo hladnejšo vodo.

Po pogovoru z lokalnimi ribolovci in pregeldu forumov sem videl, da riba še ni prav začela delati. Kljub temu, nisem mogel dočakat in sem se spravil v vodo pozno popoldan ob prihodu na otok. Ker so bile razmere na zahodni strani kar slabe zaradi povečanega valovanja od juga sem se odločil za sprehod na drugo stran otoka. Čoln še ni bil pripravljen, zato sem oprtal vso opremo in pot pod noge. Po približno ½ ure pešačenja sem se končno znašel v svojem najljubšem mediju.

Plitko zalezovanje ob obali ni rodilo nekih rezultatov. Po eni uri kobacanja v plitkem in ulovu manjše orade ter pica med ostrimi skalami, sem se odločil za spremembo tehnike. Začel sem z zalezovanjem od obale proti globini in skrivanjem v usekih. Tako sem »povozil« veliko orado in samo nemočno sem lahko opazoval njen hitro odmikajoči rep. Sam pri sebi sem si zamrmral »mater pejd bolj počas in previdno«. Približeval sem se že rtu na katerem navadno obrnem in plavam nazaj. Mojo zbranost so zmotili obrisi in lesketanje na koncu useka nekje na deset metrov globine. Globok vdih in počasno plazenje s čim manj ropota proti koncu useka. Opazil sem, da se pasejo kar veliki šargi in ena orada. Zastal sem in se po meter in meter bližal ribam. Ob merjenju na večjega šarga me je zmotil prelet cele jate prestrašenih gavunov en meter nad mano. Ufff sem si rekel ,nekaj prihaja. Počasi sem dvignil puško v smer in res v nekaj sekundah se je prikazala velika glava in to v smeri puške. Srce je zaigralo, adrenalin je poskočil, skozi možgane so šla vprašanja samo, da se mi roka ne bi zatresla. Tudi če bi imel »parkinsonovo bolezen« bi tako mrcino težko zgrešil saj je prišel na pol metra od vrha sulice in plačal svojo radovednost.

Z veseljem smo ga naslednji dan pojedli pol na karpačo in pol na gradelah hrustljavo pečenega.