2. državno prvenstvo v prostem potapljanju

Po uspešni predstavi naše ekipe, marca v Mariboru smo se v Koper odpravili z velikimi pričakovanji. Čas je bil ravno pravšnji, saj smo zaključili prvi cikel treningov in vsi smo bili zadovoljni. Pravzaprav smo vsi na treningih dosegali osebne rekorde in čutili smo, da smo dobro pripravljeni. Da o motivaciji in samozavesti sploh ne govorim.

V Koper smo se odpravili v petek, 20.5.2005. Ob 12h sem najprej pobral doma Mihelo, ki je šla z nami, da nam pomaga in drži moralno podporo, takoj nato pa sva pobrala še Jureta in via Ljubljana.

Vožnja do Ljubljane… Katastrofalna. Malo za Trojanami se je prevrnil tovornjak, tako da je bil zaprt en vozni pas. In to v petek. No do Ljubljane smo tako potrebovali skoraj 3 ure. Nato smo še malo lutali in iskali Mitjo, ki pa seveda še ni bil pripravljen.

Bogi moj avto… Ko smo ob Juretove potovalke in »kanistre« naložili še Mitjine stvari se mi je kar zasmilil. Tako smo se iz Ljubljane proti Kopru odpeljali okoli 16. ure. Hvala bogu je pot sedaj šla nekoliko bolj tekoče.

Do Žusterne smo tako prispeli dobro uro prehitro. Ravno prav, da smo se malo pretegnili in si ogledali bazen.

Nekoliko kasneje sta se nam pridružila še Primož in naš trener in mentor Andrej, ki sta prišla z drugim avtom. In tako je bil Mariborski »dream team« spet zbran.

Malo smo še počakali do verifikacije in izkoristili čas, da spoznamo še kakšnega od redkih apneistov v Sloveniji. Na verifikaciji je vse potekalo brez večjih problemov. Na tekmo se je prijavilo 9 tekmovalcev in 2 tekmovalki. Malo smo še prediskutirali pravila ter določili neke vrste protokol ob sumu sambe. Pravzaprav je bila to kar dobra ideja.

Sledil je uradni trening na katerem smo spoznali bazen, ki pa je bil na enem delu zelo plitek ter se na drugem spuščal nekoliko globlje. Temperatura vode je bila čisto primerna tako, da smo bili vsi razmeroma zadovoljni. Jaz osebno nisem veliko treniral. Naredil sem le par kratkih statik in malo odplaval. Testirat sem mogel še mojo novo vratno utež in hvala bogu je bila ravno pravšnja.

Potem smo se odpravili proti Strunjanu, kjer smo imeli apartma. Naše dobre namere, da se odpravimo čim prej spat so se seveda nekoliko zavlekle. Vsak je opravil še kakšen svoj obred in ura je bila takoj polnoč. Zjutraj pa je treba zgodaj vstati…

Prvi se je seveda dvignil Andrej in pričel skakati s ščetko po apartmaju. O Juretu raje nebom pisal… Bogi Mitja. No tako smo se vstali še pred 7. uro, se oblekli, nekaj malega pojedli, spakirali in gremo v akcijo. Začetek tekme je bil ob 8. uri. Pričakale so nas vse slovesnosti z našo himno vred. Erik je kot organizator povedal še par spodbudnih besed in uradno odprl tekmovanje.

Prva disciplina je bila statična apnea, ki se je začela ob 9. uri. Prvi izmed naših tekmovalcev je bil na vrsti Mitja, ki je po domače povedano, zajebal. In to kar na začetku. Naredil je le bori 2 min in pol statike. Vendar je celotni rezultat takoj za njim popravil Jure, ki je naredil svoj osebni rekord z 5 min in 18 sec in tako osvojil 2. mesto. Zelo dober je bil tudi Primož, ki je z 5 min in 3 sec zasedel 4. mesto, nakar sem hitro sledil jaz z 4 min in 58 sec. Prvi v statiki je bil Aleš Mencinger iz Kamnika z neverjetnimi 6 min in 18 sec. Primerno je tudi, da omenimo zelo dober rezultat Aleša Seliškarja, ki je zmagal v Mariboru. Aleš je prav tako presegel 6 min vendar je nastop zaključil z rahlo sambo in bil diskvalificiran.

Sledila je kratka pavza pred začetkom discipline dinamične apnee z plavutmi (DYN). Med časom nas je seveda spodbujal Andrej ter nas pripravil na naslednji nastop, v katerem smo definitivno veljali za favorite. Še posebej Mitja. In nikakor nismo razočarali. Vsi Mariborčani smo štartali proti koncu. Tako smo lahko spremljali že dosežene rezultate, ki so bili že zelo dobri. Videli smo kak dosežek preko 90m ter celo eno stotko. Prva iz naše skupine sva štartala midva iz Primožem in oba naredila osebne rekorde. Tako je Primož naredil 110 m kar je zadostovalo za 3. mesto, jaz pa 106 m za 4.. Jure je šel naslednji ter za kratek čas celo podrl državni rekord z 114 m. Prehitel ga je lahko seveda samo še Mitja, ki se je tokrat resnično izkazal ter v enem dihu odplaval 118m. Tako je naš team zasedel prva 4. mesta in edini presegel 100 m. Ti rezultati so že kar zavidanja vredni, saj bi na lestvici najboljših rezultatov za leto 2005 zasedli mesto med prvih 40 atletov na svetu.

Sledil je odmor za kosilo med katerim sem se jaz preživljal večinoma z čokoladicami. Nekateri so šli jest tudi kaj bolj konkretnega in nato smo se dobili spet na bazenu ob pričetku zadnje discipline. Dinamika brez plavuti (DNF) se je pričela ob 17. uri. Tudi tukaj je Mariborski team veljal za favorita. Ob pričetku tekmovanja so se dobri rezultati kar vrstili. Tako smo videli celo 85 m Luka Pengova iz ŠD Sapa. Jaz sem, umirjen in popolnoma zadovoljen od celotnega dneva, odplaval zame neverjetnih 82 m in zasedel 3. mesto. Prvi je bil ponovno, z novim državnim rekordom, Mitja z 90 m. Škoda edino za Jureta, ki je malenkost pretiraval in zasambiral na 91 m.

Jure je tako zapravil tudi pričakovano dobro skupno uvrstitev. Brez večjih problemov bi bil prvi v seštevku vseh disciplin. Tako je prvo mesto odstopil Alešu Mencingerju, ki si je s statiko nabral veliko prednost in zbral 157,6 točke. Tesno sem mu sledil jaz z 153,6 točke, tretji pa je bil Luka Pengov z 146,7 točke.

Ekipno smo Mariborčani pustili ostale daleč zadaj, saj smo osvojili prvo mesto z 326,2 točkami pred drugo uvrščenim ŠD Sapa z 287,9 točkami.

Vsi srečni smo se odpravili na podelitev pokalov in medalj ter skupinsko slikanje, nakar je sledila še večerja. Fino smo se najedli, eni so se ga tudi malo napili. Primož in Andrej sta nas žal dokaj hitro zapustila in se vrnila v Maribor, mi pa smo še ostali in pristali v apartmaju v jutranjih urah. Dobre volje in smeha seveda ni manjkalo. Tudi toplo nam je bilo, saj nam je sosed Matej pridno žagal drva.

V nedeljo smo malo pospali, ter se odpravili v Piran na zajtrk. Popoldan smo bili z Erikom dogovorjeni, da gremo še v Piran iskati -30 m. Parkirali smo se v garaži nekje v Fiesi in se zelo veselili 15 min transportiranja opreme do obale. Jure je bil začuda prvi v vodi. Potem pa smo še malo plavali in se potapljali. Za -30 nam je žal zmanjkal 1 m vendar smo bili kljub temu zadovoljni. Zahvala gre predvsem Eriku, ki je bil tako prijazen in si kljub obilici dela vzel čas za nas.

Po 2 urnem potapljanju smo se počasi prikobacali spet na obalo. Sledil je še hiter skok v vodo brez obleke. Brrrr. Nič druga ne bom rekel.

Pozno kosilo na Punti se je prav prileglo in neizmerno veseli smo bili, ko smo lahko ponovno šli peš z opremo do avta. Veselje je bilo sedaj še toliko večje saj se pot cel čas vzpenjala.

Utrujeno smo se, po prelepem vikendu odpravili na pot proti domu. V Ljubljani smo odložili Mitjo ter v Maribor prispeli malo pred 23. uro. Zvečer sem kar padel v posteljo in ob misli na neverjetne rezultate zaspal z nasmeškom na obrazu.

Zahvaljujem se ŠD Sapa in predvsem Eriku in tudi Arianu za organizacijo tekmovanja, ki je bila razen malenkosti zelo dobra. Hvala tudi Eriku za njegov nedeljski čas in druženje, ki je bilo zelo prijetno in zabavno.

Vidimo se spet ob naslednji priložnosti.