September 2025

Lovec:	Klemen Aleš Pilih
Datum ulova:	petek, 19. septembra 2025
Žrtev:	gof
Teža:	5 kg
Globina:	12 m
Lokacija:	Korčula
Tehnika lova:	Globoka šulja (nad 10m)
Puška:	Gladiator

Ravno smo dobro pričeli bivanje na naši destinaciji konec poletja in vzpostavljal sem jutranjo rutino. Zbujanje ob prvem svitu, sprehod psa, nato pa v vodo.

Čeprav imam na novo na razpolago manjši čolniček, sem se to jutro odločil, da ga ne zaganjam. Iz uvale sem se plazil po desni strani zaliva in prišel do mesta vstopnega rta. Pogosto mi odzvanjajo v glavi zgodbe lokalnih ribičev, kako je na tem predelu pred leti domačin ujel veliko lico pa 60-kg gofa … Ribe, ki jih v teh velikostih še nisem videl. Vedno znova sanjam o takšnem srečanju, a zaenkrat ga še nisem priklical.

Do tedaj sem opravil kakšne 3 potope, malo za ogrevanje. Da se raztegnejo pljuča in desna Evstahijeva cev, ki mi zadnje čase povzroča manjše težave. Zanimivo, v življenju sem razvil navado, da se znotraj sebe kar pogosto “pogovarjam” z višjimi silami. Ker je bil to eden prvih (če ne ravno prvi) dni našega dopustovanja, sem z veliko muko španal puško, ki je nisem v roki držal več kot dva meseca. Tako je na prejšnjih potopih niti nisem na polno napel. Ali sem pustil kakšno gumo prazno ali jo napel samo na pol. Ko sem prišel na svojo najljubšo mikro-lokacijo pa mi je nekaj reklo: “Zdaj pa šponaj.” Potrudil sem se. Če ne bi lovil rib, bi se zverinsko zadrl, in potegnil 3 dvojne rolerje in cirkular na svoje mesto. Sedaj sem bil oborožen, na levo pa se je odpiral moj priljubljeni teren.

Ob pričetku skalnate gmote, ki tvori desni vstopni rt zaliva, je razpoka, ravno dovolj velika, da se človek stlači vanjo. Vstop v razpoko je na cca. 8m globine, nato pa te teren usmerja ob steni na desni strani postopno v globino, ki ji ni kraja. Skalnati balvani se na tem mestu srečajo z mivkastim dnom na globini 30-35m, česar pri postopnem šuljanju v globino, seveda, nikoli ne dosežeš. Ko zaviješ okrog stene na desni in se pred tabo prikaže nov balvan si na globini med 15 in 20m in pri počasnem plazenju je to zame dovolj, da se vrnem na površje. Pri lovu na tej lokaciji pričakujem predvsem kirnje. Kakšne prav kapitalne na tem mestu še nisem videl, so pa regularne mladenke 1,5 – 2 kg kar pogoste. Sedaj že vem, kje imajo luknje. Skratka, so obdobja, ko na tem mestu skoraj na vsakem potopu pričakujem kakšno. Večinoma jih ne streljam, bolj opazujem. Verjetno so zame trenutno najbolj fascinantna ribja vrsta. Tokrat jih ni bilo. Tehnično sem potop ocenjeval kot soliden. V plitvini sem morda še bil nekoliko nemiren, vendar me je tekom šuljanja prevzela popolna mirnost. Postopno sem se plazil za vogal, ampak scena je ostala popolnoma prazna. Mirno sem se odrinil od podna in se pričal plaziti ob skali navzgor. Naenkrat daleč pred seboj vidim na levi strani podivjanega gofa. Preganjal je ribice. Videl me je in planil za skalo. Nisem vedel ali zaradi meni ali zaradi ribic. Kakorkoli, “Priložnost zamujene na vrne se nobena …”. Pa vendar, sekundo ali dve potem, ko je izza skale izginil prvi, so izza skale prišli 3 podivjani gofi. Eden se je zapeljal naravnost predme na razdalji cca. 3m od vrška puške. Strel je bil skoraj idealen. Vstopno mesto je bilo tik za glavo v sredi trupa, izstopno pa skoraj v geometrijski sredini desnega boka ribe. Vedel sem, da se ta riba ne bo snela. Tako sem samo mirno počakal na gladini, da se je malo utrudil, nato pa ga izvlekel in končal njegove muke.

Tako sem se ob prihodu na obalo veselil prvega gofa in prvega filetiranja sezone