Julij 2026

Lovec:	Marko Glinšek
Datum ulova:	sreda, 29. julija 2026
Žrtev:	orada
Teža:	3 kg
Globina:	8 m
Lokacija:	Zadarski arhipelag
Tehnika lova:	Plitka čeka (do 15m)
Puška:	H2O Invert Roller

Bila je sreda. Dolgo ne bom pozabil tega dneva. Vsaj dokler ne ujamem kaj večjega… S punco sva se tisti dan odpravila s čolnom in se zapeljala v enega izmed zalivov. Ona se rada sonči, jaz pa hitro pobegnem pod gladino, kjer je mir, tišina in doživim svoj zen mode.

Nisem imel nobenih posebnih pričakovanj. Hotel sem samo raziskati teren, ker mi je bil totalno nepoznan. Ni bila ena izmed mojih klasičnih »pošt«.

Naredim prvi potop in bam! Prva porcijska orada. Vrnem se na površje.

Začnem ribo snemati iz ašte, ko vidim iz modrine, da proti meni plava neka gromozanska riba … Glava večja kot riba, ki jo snemam iz puščice. Ko pride blizu, pa vidim lico, 6–8 kg (bi ocenil čez palec)! Samo opazujem jo, ne premikam se … in upam, da se vrne. Ampak se seveda ni. Rečem si sam pri sebi: »Kot pes me je prišla povohat … na pol metra od mene.«

Nato hitro napnem puško in gas nazaj v globino …

Kmalu za tem sem pod gladino naletel na zelo zanimivo kamnito polico na približno 6 do 8 metrih globine. Že na prvi pogled se mi je zdela zelo potencialna, ko pa sem prišel do nje, sem opazil, da se pod njo zadržujejo ribe.

Naslednjih nekaj potopov sem delal na način »čeke«. Spustil sem se do police, se umiril in čakal, ali bo katera izmed rib prišla pogledat, kaj se dogaja. Mislim, da se je pri 4. ali 5. potopu zgodilo tisto, kar mi je na koncu ostalo še bolj v spominu.

Proti meni je začela plavati velika orada. Prihajala je direktno proti meni. Prepričan sem, da me ni opazila. Ostal sem popolnoma miren in jo pustil, da se mi približa. Ko je prišla dovolj blizu, sem ustrelil. Popoln strel v glavo – headshot.

Ko sem prišel na površje – najprej vriskanje od sreče in nato nalaganje na fishholder. Orada je na koncu tehtala malenkost preko 3 kg.

Ker se je taktika izkazala za uspešno, sem isti potop ponovil še vsaj 10-krat. Med temi potopi sem ujel še tri manjše porcijske orade, težke približno 500 do 700 gramov.

Proti koncu lova pa je sledilo še eno presenečenje. Pri enem izmed zadnjih potopov sem se ponovno spustil do police, se namestil in čakal. V daljavi sem opazil 2 brancina. Začel sem izvajati klasično klicanje in očitno je bilo dovolj zanimivo zanj, da je priplaval proti meni.

Nisem pa želel prehitro reagirati. Pustil sem ga, da pride čim bližje, in čakal do zadnjega trenutka. Ko se je obrnil, sem zanesljivo sprožil.

Tudi ta strel je bil kot skoraj vedno uspešen, sicer malce visok, ampak dovolj dober … Hitro sem se spustil za njim in ga ulovil z rokami, da se slučajno ne strga. Brancin je na koncu tehtal 2 kg.

Po približno 2 urah v morju sem tako zaključil dan z lepo 3-kilogramsko orado, 2-kilogramskim brancinom in še nekaj manjšimi oradami. Najbolj zanimivo pri vsem skupaj pa je, da ta dan sploh ni bil načrtovan kot nek resen spearfishing day.

Na koncu sem našel novo pošto, izgubil priložnost za veliko lico in doživel dva izmed svojih lepših ulovov. Včasih so očitno najboljši ravno tisti dnevi, od katerih ne pričakuješ ničesar.

Srečno, lovci!