| orada | |
| 2.4 kg | |
| 1.5 m | |
| otok UgljanZadarski arhipelag | |
| Plitka šulja (do 10m) | |
| BleutecBleutec ACID - GFM 110cm |
Z družino smo se podali na tridnevno lovsko avanturo. Komaj sem že čakal. Se vam kdaj sanja kako ležite na čeki in iz modrega pride velikanska glava direkt na puščico? 100 Kg gof, zadet v znak. Take sanje sem imel pogosto odkar sem zadnjič lovil. Glede na napovedano spremenljivo vreme in nekaj dežja sem se vseeno z optimističnim pričakovanjem odpravil takoj zjutraj ob pol sedmih. Ravno se je počasi svitalo…Voda 20C, vidljivost zadovoljiva. Najprej sem se odpravil na lokacijo, kjer zmeraj grem nalovit brancine za kosilo po naročilu.
Naj pojasnim. To, po naročilu se je rodilo enkrat lani, ko mi je žena zvečer rekla; “veš kaj… Jutri pa bi jaz ful jedla brancina. Pa za Filipa bi tudi enega brancina, to ima najrajši. No blo bi res super če bi lahko tako naročala ribe, kot v ribarnici… ne?” No jaz sem z veliko obilo lovske sreče taka naročila zadnje čase kar zadeval… Smejali smo se da je že malo kičasto…vse skupaj. In vedno na istem rtu.
Toda tokrat na tem rtu ni bilo nič. Popolnoma nič. Za ogrevanje sem pričel lov z plitkimi čekami in šuljo. Rib ni bilo od nikoder, zato sem po eni uri šulje spremenil taktiko in delal čeke na 7-11m v zaklonu. Prav tako nič. Kot, da bi kdo povedal ribam naj se vse poskrijejo. Po približno eni uri menjavanj pozicij in ček sem spet prestavil taktiko na plitko šuljo. Med tem, sem opazil dve porcijski sipi, kako me opazujeta izpod enega kamna. Pretehtal sem in nadaljeval šuljo kot da jih sploh nisem videl. Večkrat se mi je že namreč zgodilo, da sem se ukvarjal z kako sipo in zamudil kako lepo priložnost z lepo ribo.
Potopil sem se na dno kot kamen in se začel previdno šuljati med velikimi poraščenimi kamni in med tem se mi je odvijal nekje v ozadju posnetek pogovora z kolegom Sergotom, ki mi je razlagal kaka šuljarska legenda je Taras. In sem si mislil;”Kak se pa zdaj plazim ne. Ko Taras. Neslišni predator.” Pomolim puško in pogled izza malega previsa in iz tega videja me vrže na rit pogled na ogromna usta orade, ki je mirno plavala vzporedno k meni iz leve strani. Šokirano sem obnemel nad njo in zdelo se mi je kot da bi se čas ustavil, ko je tako samozavestno elegantno plavala. Bila je cca 3 m od vrha puščice in gledal sem jo kako se je počasi ustavljala in že gledala na tla, kje se bi pasla. V tistem momentu sem ustrelil, zadel nekje v sredino za škrgami in presenečen, ker je ašta prebila samo kakih 20cm čez njo. Prvo kar mi je padlo na pamet je, da se, če ne bom nemudoma odreagiral z malo nesreče sname, saj orada ni kot bi pričakoval podivjala, za par sekund je bila šokirana, praktično brez borbe sem jo zgrabil, potegnil k sebi in takoj odrešil muk. Šele na to sem pogledal… fak! Kaki komad! Wohoooooo! Ene trikrat sem se tako zadrl, da se me je verjetno slišalo do Kalija. Moja je, končno, orada, kakršno sem sanjal!
Zaključil sem lov in seveda spil eno pivičko na mojo rekorderko. Tehtnica doma mi je pokazala 2380g. Po predvidevanju je mogla imeti nekje 2,5kg neočiščena, sem pa bil kar malo žalosten, ko sem jo odprl in ugotovil, da je polna iker… žal, tega nikoli ne moreš predvidet ali vedet. Hvala morju in lovski sreči, ta tridnevna avantura mi je res polepšala dan, mesec in leto.
0 Odzivi na "November 2014"