Januar 2015

karangid
15 kg
23 m
Madagaskar
V padu
TeakseaTeaksea Azimut 115

Okoliščine: 29. 12. 2014; ura 12.00; toka ni; začetek oseke; plitvina v Mozambiškem kanalu (med Madagaskarjem in Afriko); vidljivost okrog 10 metrov; temperatura morja 28 stopinj;

Z Vincetom sem se odpravil na morje prvič. Pogovor je obetal dobro sodelovanje. Možakar umirjen, pove, da ima v GPS-u 500 pozicij, čoln z motorjem 90 KM je prirejen za podvodni lov, nič za big game. In sam lovi.

Morje, Indijski ocean, ob 7.00 mirno, koeficient plime in oseke napoveduje morje brez tokov. Zelo ugodne razmere. Pričneva na plitvini z vrhom na 14 metrov. Vidijo se obrisi dna. Vincent privablja ribe (kasneje sem videl, da privabi vse živo, tudi morsko želvo) s svetlečo vabo (fr.: flasher) na laksu dolgem 10 metrov. Že prvi potop ujame tazarja. S čolnom naju spremlja mornar. Loviva eden zraven drugega. Tu sva ujela nekaj manjših tazarjev. Do 6 kg težkih. Drugih vrst rib ni bilo.

Premik na drugo pozicijo, spet nekaj tazarjev. Zdaj pa plitvina katere vrh je 23 metrov. Kot že obakrat prej, Vincent pri prvem potopu ustreli ribo. Tokrat karangida. Zdaj ga ne povleče na površino. Jata se bo spet vrnila pogledat kaj je z njim. Mu pomagat? Ga pojest? Pogledujem v globino, ko barakuda dobesedno napade svetlečo vabo. Ugrizne v svetleče trakove. Najbrž bi morala k optiku, kajti blizu je bil na puščici uplenjen karangid. Startam nanjo, a se hitro umakne proč od flasherja. Tedaj pa iz globine priplava fotografirani karangid. In kaj? Bum, seveda.

Tako nadaljujeva s karangidi, ki se stalno držijo v bližini boje, ki smo jo pustili za označitev vrha plitvine. V določenem trenutku Vincent spet ujame enega, ko ga, medtem ko ga vleče z laksom s kolesca proti površini, zgrabi ogromna kirnja. Vincent vleče, kirnja ne izpusti, zdaj po njeno, njenega plena.

Medtem ko vleče in vleče pogleda proti meni. Od kod se je vzel še nek drug lovec? Ne ni lovec. Velika sabljarka (fr.: espadon; angl.: swordfish; lat.: xiphias gladius), preko 100 kg me je prišla pogledat za hrbet. Zavpije espadon, espadon.!!! Ko se obrnem, je na površini, povsem blizu. Je na strelu, počasi plavam za njo, da bi jo zadel v vitalno točko, za škrgami. Ocenim, da še nisem dovolj blizu, puščica je ne bi prebila. Počasi plava naprej, jaz za njo. Puška se mi zdi vedno manjša, enako tudi sam. Sabljarka je ogromna. Zdaj razmišljam, da bi jo zadel v meso za repom, tako ne bi mogla odnoreti s puščico in bojo v globino. Nisem dovolj blizu.

Sabljarka se postavi navpično, razpre zgornjo pahljačasto hrbtno plavut čudovite modre barve in zaplava v globino. Naredim še potop in prežim. Morda se vrne. Nič, verjetno življenjska priložnost je zamujena, odplavala.

Kasneje razmišljam. Bi bil strel natančen in jo ugonobil, čeprav je ne bi puščica prebila? Bi odnesla puščico in bojo? To ne ve nihče.

Vincent pozneje pove, da bi moral tvegati strel. Espadon, ko je zadet ne odnori v globino, ampak plava pod površino. In s čolnom bi ga lahko zasledovali. V globino odnorijo zadete tune. No, zdaj vem razliko v obnašanju. Pa še nekaj pove. Če bi se že v začetku potopil nekaj metrov globoko, bi me prišel pogledat in priložnost za strel bi bila še večja.

Še kasneje razmišljam. In se prav nič se ne sekiram. Videl sem iz oči čudovito žival. Tiste, ki jih vidim na plaži, ko jih prinesejo mrtve big game ribiči niso prav nič več veličastne. Nimajo več lepih barv in s svojim kljunom ter mahedrajočo hrbtno plavutjo so prav tragikomične.

Ja, če bi jo uplenil, bi bil ne samo ulov meseca, ampak leta in več… Pa je to tako pomembno? Mislim da ne.

Ko je Vincent izvlekel prazno puščico, mi je povedal, da je imela kirnja, ki mu je požrla karangida kakšnih 200 kg. Še ena čudovita riba. In lepo, živa.

P.S. Po pogovorih z drugimi lovci izhaja, da je bil na strelu marlin, ne pa espadon. Temu v prid govorijo: velikost (sabljarke so manjše) ter hrbtna plavut (imajo tudi daljšo, pahljačasto hrbtno plavut).

25/01/2020

0 responses on "Januar 2015"

Leave a Message

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

© H2O team. All rights reserved.
X