December 2005

Lovec:	Aleš Novak
Datum ulova:	četrtek, 3. novembra 2005
Žrtev:	orada
Teža:	1.5 kg
Dolžina:	30 cm
Globina:	10 m
Lokacija:	Sitski kanalZadarski arhipelag
Tehnika lova:	Plitka šulja (do 10m)
Puška:	TotemsubTotemsub Guizzo

Gangarol je bil, če se ne motim, naša druga lovna lokacija ta dan. Šnukija sva z Andrejem odložila na Ščitni, otočku S od najine izbrane lokacije. Lovili smo na preskok, Andrej se je odločil skočit v vodo na S rtu, jaz pa na J.

Ko se pripeljem na rt, vidim da je tam že parkiran čoln drugih lovcev. Motivacija mi je takoj padla, ker sem vedel, da rib ne bo (zaradi ekipe, ki je bila tukaj pred nama z Andrejem), nisem pa vedel po kateri strani so se odpravili. Skratka, nadaljujem od rta proti SV strani otoka in mi je takoj jasno, da iz te moke ne bo kruha. Nepregledne planjave pozidonije in neprimerna konfiguracija tal. Nikjer prelomnice v globino, nikjer roba ali stene, niti razbrazdanih skal ob obali. Kljub temu mi je uspelo ohranit koncentracijo in se nekako plazit ob obali, ki je bila brez zaklonov. Jalovo početje, vam rečem. V 60 minutah nisem videl merske ribe. Gotovo je šla tudi prejšnja ekipa po tej strani, sicer ne bi bilo vse tako mrtvo. Sem si rekel, nič, saj sem na prejšnji lokaciji dobro dobil, ni problema, plavam naprej in počakam, da me pobere Andrej. Noge me že bolijo, Andreja od nikoder. Tu in tam se malo ustavim, morda pa bo kaj, si mislim.

No, tako sem srečal tudi tole orado, ki je povod za moje pisanje. Oziroma, tako je ona srečala mene. V stanju pretežnega mirovanja, kakih 5 metrov oddaljen od obale, sem svojo pozornost posvečaj jati šargov in razmišljal ali so merski ali ne. Se mi je zdelo, da se ne splača, ker so premajhni, takrat pa z desne vidim neko senco. Obrnem glavo in vidim orado, ki jo odločno šiba kakih 10 m od mene in me radovedno gleda. Rečem si, škoda da nisem v zaklonu, da ga sploh nikjer ni in da je orada sicer res zelo lepa, fajn riba in dobro, da sem jo videl, ker drugače bi mislil, da so otok opustošili z dinamitom pred 10 minutami. Ona pa, meni nič tebi nič, se obrne in kar naglo pridrvi direktno name. Jebenti, si mislim, a ta bo res prišla, al kaj.. Po malem obračam puško proti njej, vedno bližje je, na 2 metrih se ustavi, za hip se spogledava, počasi se obrne, počakam in pritisnem petelina. Zadeta se ni pretirano razburjala, pa je to sicer tej vrsti ribe kar v krvi, sem jih že par izgubil zaradi tega. Vdano je počakala, da sem jo obesil na vrvico, se mi je kar vse smejalo, saj si lahko mislite. Ostalo pa tak poznate, ker pojedli smo jo pa skupaj.