|
|
| zobatec | |
| 6 kg | |
| 106 cm | |
| 3 m | |
| Koromačna, CresKvarner | |
| Plitka čeka (do 15m) | |
| OmerOmer 106 |
… 19.6. spet nisem našel solovca in sem se na Cres odpravil sam. Ob 12.30 sem bil na terenu, blizu Koromačne. Najprej pregled pozicije, kjer so zelo pogosto brancini in jo vsakič obiščem, nič, nato pa? Najbolj mrzim plavati nazaj, po istem terenu, proti čolnu. Rešitev je, da odložiš del uteži in se nazaj grede posvetiš globinskemu lovu, ker v eno smer si že vse ujel ali pa splašil. Kakšna riba se sicer lahko ob obali spet najde, raje pa v tako kratkem času po prvem lovu, ne.
Ne, po isti poti se ne bom vračal, tega ne bom počel! Na enem koncu na obalo odnesem uteži, puško in ABC opremo, čoln pa zasidram kilometer naprej. Sandale na noge in po kršu na izhodiščno mesto. Sredi dneva je v obleki peklensko vroče, nikjer ni nobene ovčje poti, le skoraj neprehoden krš, še za vojaške čevlje bi bil težko prehoden. Če padem si najmanj raztrgam obleko, če imam smolo, si še kaj naredim. Zato previdno.
Murphya ukanim in srečno pridem do opreme. Ko pod obleko spustim vodo, začutim olajšanje. Zdaj pa naprej, počasi proti čolnu. Na tem delu sem na mestu, približno ob enakem času, tam, kjer se prav v obalo zajedajo razpoke, v eni izmed njih že ujel kilskega šarga. Spet drugič, tudi v juniju, ko sem imel prazno puško in s puščice snemal pica pa je iz razpoke priplaval velik zobatec. Podobna zgodba se ponovi. Po razpoki od obale, počasi, točno v smeri moje puške plava velika riba. Vidim glavo in hrbet. Zobatec! Počakam (napaka, a nekaznovana), da zagledam celo glavo in ustrelim za škrge.
Riba sunkovito potegne proti globini. Če ne bi imel kolesca, ki je sicer za priobalni lov moteč, no evo pa je prišel prav, bi ga težko obdržal. Spustim kakšnih deset metrov vrvice, potem pa me skrbi, da poči zareza, le 6mm debele puščice. Nekako ga z rokama stisnem ob dno in za škrge. Moj je!!!
0 responses on "Avgust 2008"