April 2026

Lovec:	Andrej Sergo Valentin Stante
Datum ulova:	sobota, 4. aprila 2026
Žrtev:	zobatec
Teža:	8.3 kg
Globina:	3 m
Lokacija:	Kvarner
Tehnika lova:	Plitka šulja (do 10m)
Puška:	Interceptor

Z Goranom sva se pogovarjala, da bi skočila za podaljšan vikend lovit ribe. Imam kontakt dobrega apartmaja, kjer sem z lastnikom zmenjen, da nama zrihta čoln. Na morje sva prišla ravno, ko je bila največja burja. Zmenila sva se, da če se zaradi orkanske burje ne bo dalo loviti, bova pač malo “bluzila”. Samo, da sva na morju.

Ko sva prišla na morje, se nekako nismo mogli dogovoriti za čoln. Odločila sva se, da greva z avtom na obalo, nato pa en levo in drug desno. To najbolj sovražim, ker moram potem plavati nazaj po isti poti. Zapeljala sva se do obale, in se dogovorila kdo gre v levo oziroma desno smer. Goranu je bilo vseeno kam plava in da bo preveril, če je kje zalutal kakšen brancin. Videla sva, da lahko podaljšam lovno pot in namesto da bi plaval nazaj, sva se zmenila, da ko pride on iz vode, vzame avto in me nižje pobere (hvala Gogi 😉). Okvirno sva se dogovorila za uro okrog 13:00, da se začneva iskati.

Razen par lenih oradic nisem videl nič obetavnega. Malo pred koncem terena pa je bila polica na cca. 3–4 m. Odločil sem se, da grem pogledat čez rob, če bi slučajno kaj bilo (itak nisem nič pričakoval) – voda “prijetnih” 12 °C.

Pogledam čez rob – in nič. Začnem se vračati levo ob polici, ko pod previsom zagledam temno senco, ki lebdi. Popolnoma presenečen opazim pošten komad od ribe. Pojma nisem imel, kaj bi to bilo – kirnja, lica … vse mi je šlo po glavi.

Pridem na cca. 1.5 m oddaljenosti, ziherca, sprožim – in riba samo pade v globino. Ko jo obsijejo sončni žarki, se modro zalesketa. Uuuuuu… zobatec!!! Pa kakšen!!!!

Takoj sem videl, da sem ga dobro zadel, čudno pa mi je bilo, da ni odtegnil niti meter vrvice iz mulinela. Ko sem ga zagrabil, se ni nič upiral. Verjetno sem ga zadel v hrbtenico, kot sva kasneje debatirala z Juretom.

Pod vodo še odstranim dihalko in ga “cmoknem”. Noro dober občutek.

Za sabo sem ga vlekel še kakšnih 30 m in šel iz vode. Tam sem šel pogledat ali je Gogi slučajno že prišel z avtom in takoj opazil, da že čaka na vrhu hriba.

Rekel sem mu, naj hitro pride dol s telefon. Ne bom pozabil Gogijevih besed, ki jih je izrekel v šali z velikim nasmehom: “Sergo, kaj je uradno ali bova mogla spizdit?”

Odvrnil sem: “Stari, uradno je. Vse je uradno,” se nasmejim.