Ali je PODVODNI LOV ŠPORT

Ureditev obalne ceste med Koprom in Izolo

RUDA BO TURISTIčNO STANOVANJSKO OBMOčJE

V prejšnjih Mandračih smo že napisali nekaj besed o načrtrovanju urejanja obale med Koprom in Izolo v povezavi z gradnjo hitre ceste in posledično ukinitvijo sedanje cestne povezave ob morju. Območje je bilo že predmet obravnave ene od mednarodnih urbanističnih delavnic, zdaj pa za obe občini, Koper in Izolo, predloge za urejanje tega območja pripravlja studio Mediterana iz Izole projektanta Andreja Mlakarja univ.dipl.ing.arh., stalna sodelavca pa sta še Manca Plazar Mlakar univ.dipl.ing.arh in Špela Kryžanowski.

Trenutno imajo v delu kar nekaj projektov, od urejanja centra Portoroža do prostorsko ureditvenih posegov v krajinskem parku Sečoveljske soline.

Iz njihove spletne strani povzemamo nekaj informacij o projektu urejanja obale med Koprom in Izolo, o kateri bomo kmalu razpravljali tudi Izolani, Koprčani pa so svoj del razprave verjetno opravili ta teden.

Slovensko obalno območje ima znotraj slovenskega prostora izreden značaj in pomen. Da bi tako izjemno mesto obdržalo, je potrebno v prihodnje težiti k bolj uravnoteženemu dolgoročnemu razvoju s poudarkom na razbremenitvi obalnega pasu.

Prometna strategija razvoja obalnega območja že upošteva te težnje, saj so v načrtu poglavitne tranzitne poti umaknjene v zaledje, tako da se del obale med Koprom in Izolo v dolžini 4 km, kar predstavlja kar 8,7% celotne obale, lahko nameni drugim dejavnostim. Ureditev tega dela je tudi tema opisanega projekta.

Ureditev obale sledi dvema vrednostnima izhodiščema. Prvo je renaturalizacija obale, drugo pa strogo varovanje naravne dediščine. Neposredni namen je razširitev obalnega pasu in ureditev stika morja s kopnim z elementi morske arhitekture. Projekt predpostavlja čim večjo renaturalizacijo okolja s čim manjšimi posegi in vplivi v prostor ter ustvarja hibridno umetno krajino.

Razširitev obalnega pasu dosežemo z vnosom pestrih mestnih, turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Obala vzpostavi nov odnos z morjem ob ohranitvi in varovanju morskih biotopov in vrst ter značilne krajinske podobe. Funkcij in vsebin v prostor ne vnašamo homogeno, ampak jih v določenih točkah zgostimo in povežemo z javnim prometnim sistemom in alternativnimi prometnimi povezavami (kolesarjenje, pešačenje, veslanje…). Vmesni prostor ohranjamo čim bolj prazen. Z vnosom novih vsebin v prostor ne posežemo le v prostorsko, ampak tudi v družbeno sfero, saj s socializacijo javnega prostora dvignemo bivanjsko kulturo prebivalcev.

VRNITEV OZKOTIRNE ŽELEZNICE ?

Predpogoj urejanja tega območja je dobro premišljeno načrtovanje prometa. Tranzitni promet je pomaknjen v zaledje. Na obstoječi trasi obalne ceste med Koprom in Izolo se ohranijo le še kratki odseki lokalnih cest ali dovozov. Ob obali potekata peš in kolesarska pot.

Javni promet je načrtovan na več ravneh. Za ureditev medmestnega prometa je najprimernejša mestna železnica, na katero se v prečni smeri navezuje avtobusna prometna mreža. Javni promet ob obali poteka po železnici, z uvedbo rednih pomorskih linij pa tudi po morju. Celotni sistem javnega prometa je urejen tako, da se vsi sistemi povezujejo v prometnih vozliščih, ta pa so povezana s peš in kolesarskimi potmi. Ob vozliščih so urejeni večji parkirni prostori.

Celotno področje je razdeljeno na več polov zgostitve z vmesnimi razredčitvami. Poli zgostitve so Žusterna, rt Rex in Ruda. Žusterna in Ruda predstavljata že urbanizirano površino, ki ji z dodajanjem in spreminjanjem funkcij zvišamo kvaliteto. Rt Rex nam skupaj s sotesko in bolnico Izola nudi možnost zgostitve, ki ni neposredno na obali in je predvsem vizualno skrita v zaledju. S tem ohranjamo obalo v čim bolj naravnem stanju, hkrati pa nadaljnji razvoj premaknemo proti bolnici.

Poleg Žusterne so pomoli in arhipelag plavajočih ploščadi namenjeni kopalcem, ki so zaradi rastišča pozejdonke pomaknjeni globlje v morje. Bližina Kopra in urbanizirano pobočje Žusterne narekujeta gostoto pomolov in ploščadi.

[img]http://www.mandrac.com/pic_novice/547_obalna_cesta_2.jpg[/img]

V soteski pri rtu Rex je predviden akvarij s potapljaškim centrom in restavracijo. Soteska je ozka in zaprta proti morju, zato je zaradi svoje bližine in hkrati vizualne oddaljenosti od obale primerna za vraščanje novih elementov. Center je zaradi svoje dejavnosti aktiven in zanimiv tudi zunaj sezone in ima lahko tudi izobraževalno vlogo. Objekti v soteski niso vidni z morja, čeprav so tik ob obali. Center je povezan z izolsko bolnico z gondolo. Na rtu Rex je v morju razgledišče z restavracijo, od koder je v obe smeri razgled po slovenski obali.

Ruda je s svojim zapuščenim peskokopom in industrijskimi obrati obsežna siva cona neposredno na obali, zato je smotrno te dejavnosti umakniti, sanirati peskokop in vnesti nove vsebine, ki so vezane na morje in obalo. Na neurejeno pobočje zapuščenega peskokopa so lamelno po strmini postavljene stanovanjske stavbe. Ostalo območje Rude, ki je bil včasih klif, sedaj prekrivajo vodne površine in paviljoni.

Tako so si zamislili izgled pred žusterno:

[img]http://www.mandrac.com/pic_novice/547_obalna_cesta_2.jpg[/img]

Zakaj se ne gremo take igre… da določimo cono ribolova bilko kje pač je trenutek pred štartom tekmovanja..

V nerezinah je tekma vedno na istem akvatoriju..

V sloveniji pač je v celotnem akvatoriju Slovenije vendar pa.. skenslajmo ugorja če je to problem..

Lahko pa bi naredili tekmo v bazenu.. kao nek poligon s tarčami.. kjer odloča uspeh več faktorjev.. preciznost, vzdržljivost etc… ?!???

ja jih počistimo.. ampak pokonzumiramo

Zdaj ni to čistilna akcija ampak… gremo malo v izvidnico in če je na nekem mestu, ki je “poznan” ga skinemo..

Dogajalo se je, da so hodili ugorje hranit pred tekmo, da ne zapustijo luknje!!!!

Pozdravljeni se enkrat od mene.

Iz tega je nastala cela zmeda (prebral sem jo pa sele vceraj zvecer) in sem bil po prvem Petrovem postu precej presenecen, saj je napisal ravno kontra od mojih prepricanj. Ocitno je res prislo do pomote, zato sem danes Petra poklical po telefonu in mu na kratko razlozil, kaj sem mislil in kje je ocitno prislo do pomote in se mu tudi opravicil.

Nekdo je v tisti temi pisal na tak nacin, kot sem omenil v prvem postu, jaz sem mu tudi odgovoril in sem bil preprican, da je bil to Peter. Preveriti pa iz znanih razlogov nisem mogel, drugace bi to vsekakor storil. Pa ne vem, ce si bil to ti, Andrej, ker je bil tisti precej manj “zgovoren”. Ti si svoje poglede razlozil in argumentiral.

Naj se enkrat poudarim, da me ne moti ne prodaja rib ne potapljanje objektov, ce je poskrbljeno za varovanje okolja. Verjamem in upam, da imajo tisti, ki zivijo z morjem, to skrb ze v podzavesti. Jaz sem se zavzel samo za nekatere principe, za katere se je pa izkazalo, da sem v primeru Petra brcnil v temo in ga res po krivicnem obsodil.

Tebi Peter se enkrat oprosti, ostalim pa, ki so me obtozili podtikanja, pa menim, da bi bil zelo nepremisljen in neumen, ce bi hotel nekomu nekaj podtakniti med istimi ljudmi, ki so brali tudi tisto temo. Sploh pa za to nimam razloga. Upam, da se je izkazalo, da v resnici ni slo za podtikanje (kar bi pa cisto lahko bila izjava, da je slo za podtikanje) in slabe namene, temvec zgolj pomoto.

lep pozdrav

Če misliš mene, morem reči, da ne vem o čem govoriš, jaz sem napisal samo tiste, na katere sem se podpisal. Misliš katerega od teh?

Ne, ne, mislil sem mrandrej-a. On je prav tako sodeloval tam in je tudi tukaj napisal en post.

lp

Danes sem zasledil še en članek o onesnaževanu slovenskega morja.

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=96567

Ta link ne sodi ravno v to temo ampak ker je bilo že kar je bilo med prejšnjimi posti nekaj povedano o onesnaževanju morja sem ga dal kar sem.

LP Jure