Potapljaške nesreče – tri v enem vikendu
Nesreče v potapljanju se dogajajo in se bodo dogajale. Prav je, da jih omenjamo in da se iz njih nekaj naučimo. Dolga leta so se nesreče pri potapljanju na dah smatrale kot utopitve in se niso posebej evidentirale kot nesreče pri potapljanju.
Preberi več
Našel prijateljico, Cres, 29. in 30.6. 07
Ko sem zapisal zgodbo o zobatcu sem prehiteval, kot Lucas v Vojni zvezd, in pred drugim delom napisal tretjega.
Preberi več
Uvod
Jadranje in podvodni lov? Mnogi, med njimi tudi izkušeni jadralci trdijo, da ribolov in potovalno jadranje ne gredo skupaj. Deloma imajo prav. Dejstvo je, da so zalivi, primerni za sidranje, daleč preveč obljudeni in prometni, da bi lahko v njihovi neposredni bližini našli kakšno »ta pravo« lokacijo za podvodni lov. Na jadrnici ali motorni jahti imamo na voljo ponavadi le majhen gumenjak (byboat), ki ni namenjen dolgim plovbam po odprtem morju, torej odpade ideja, da bi z njim lahko dosegli bolj oddaljene neobljudene otočke, rte in sike, kjer morje še danes živi in diha, kot je dihalo pred časom, ko človeška roka še ni škodljivo posegala vanj. Ta mesta namreč predstavljajo tiste »ta prave« lokacije za podvodni lov. Poleg tega se jadralci – lovci srečujemo še z enim velikim problemom. Ta je, da naše jadrnice mnogokrat plujejo tik ob samotnih otočkih, strmih stenah, ki se navpično spuščajo v globino, sikah, grebenih, ki kar vabijo, da bi se s puško v roki pognali v vodo, vendar se je ustaviti in loviti na teh mestih težje kot zgleda na prvi pogled. Ribolov namreč ni šport, kjer bi se vrgli v vodo za 15 minut in ulovili kakšno veliko ribo. Vsaj ponavadi ni tako, vsaj ne v Jadranskem morju. V neki knjigi o podvodnem lovu sem zasledil podatek, da tudi izkušeni lovci v povprečju največ ulovijo šele med tretjo in peto uro lova. Posadka na barki pa nas ne bo pripravljena čakati tako dolgo na žgočem soncu in ob prižganem motorju, saj je jadrnica preveliko in pretežko plovilo, da bi ga mogli varno zasidrati kjerkoli. Predvsem to velja za globoko in skalnato dno, kjer se nam zna hitro zgoditi, da sidro pade v kakšno razpoko med skalami, iz katere ga bo kasneje zelo težko ali celo nemogoče izvleči. Seveda se včasih vse poklopi. Vremenska napoved za cel dan je ugodna, naš naslednji pristan je dovolj blizu, da si lahko privoščimo večurni kopalni počitek, mesto je kolikor toliko primerno za sidranje in posadka se navdušuje nad kopanjem v samotnem zalivu in poležavanju na soncu. To so trenutki, na katere čaka vsak jadralec v katerem tli lovski nagon. Vendar so ti trenutki bolj izjema kot pravilo, saj so odvisni od preveč če- jev, da bi na njih lahko računali. Poleg tega je sredina dneva najslabši čas za podvodni lov, teren kjer lovimo pa nam je ponavadi nov in neznan, zato je kljub dobri lokaciji za dober ulov potrebno imeti kar precej sreče. Prenočiti na takšnem nezaščitenem kraju pa je, razen ob zelo stabilnem in lepem vremenu, nepotrebno ogrožanje posadke in plovila, ki se ga naj lotevajo le zelo izkušeni jadralci, ki dobro poznajo lokalne vremenske pojave in so tudi o splošni vremenski situaciji ustrezno informirani. Noben, še tako dober ribolov, namreč ni vreden neprespane noči, ki jo preživimo za krmilom, trepetajoč za posadko in plovilo.
Preberi več
Cres 19.6.2008 (3. del – Na zobatca s površine)
V juniju sem šel ponovno na Madagaskar. S seboj sem odnesel uteži, ki jih imam tam zdaj že na dveh mestih in šop puščic zase in kot darilo domačim lovcem. V pogovorih sem skušal ugotoviti, kam bom šel lovit naslednjič. Za konec leta ali v začetku novega. Kje so dobri tereni in kako se tam pride. Tako sem zamudil glavni letošnji junijski priobalni lov, ko ribe po mrzli zimi spet pridejo na pašo v območja bibavičnega pasu.
Preberi več
Eni smo še vedno lovci
Še pred manj kot desetimi leti nisem mogel na morje, ne da bi lovil ribe. Veljala je enačba: morje = podvodni lov. Da bi šel na morje turistično ali samo šnorklat, ni govora. Nemogoče, bilo bi preveliko trpljenje. Sčasoma se lovski pra nagon iz pradavnine (redki smo ga še ohranili, ker pračlovek je bil predvsem lovec in ribič), malo umiri pa tudi Jadran ni bil več to kar je bil. Tedaj sem pričel potovati daleč na jug.
Preberi več
U. Krivica – Lošinj
V Peljaru, piše: »Ljupka i rado posječivana uvala sa sidrištem u kojoj se može udisati šumski zrak.« Kadar je prazna je to gotovo ena najlepših uval na Jadranu, vendar je to žal zelo redko.
Preberi več