POTAPLJANJE NA VDIH IN PODVODNI RIBOLOV

PL Lokacije

Azori – otok Terceira

Enotedenski družinski dopust se je končal pred štirimi dnevi pa še kar nisem navajen na domače kraje. Azore bi najboljše opisal, če bi rekel Jadran pred 100 in več leti. Res, da sem obiskal le en otok-Terceira, a predvidevam, da je podobno vsepovsod. Vsak košček zemlje je obdelan, ljudje živijo od kmetijstva in ribolova, v zadnjem času pa še od turizma. V preteklosti so bila pomembna pristanišča, kjer so se ustavljale ladje na poti iz Evrope v Ameriko.

Otok Terceira je znan kot strateški otok ameriške vojske, saj imajo na otoku svoje vojaško oporišče in tukaj je bil sklenjen dogovor o okupaciji Iraka. Na dopust smo se odpravili še z dvema H2Oteamovcema, Brankom in Mojco. Živeli smo v mestecu Angra de Heroismo, ki je tipično priobalno, natrpano, pristaniško mesto in je pod Unescovo zaščito. Mesta so brez kriminala, nasilja in tatvin. Otoki so vulkanskega izvora in še vedno lahko naletimo na gejzirje ''Furnas do Enxofre''. Na otoku je eden od štirih votlih vulkanov, ki so jih našli na celotni zemeljski površini, ''Gruta do Algar do Carvao'' in je edini izmed njih, ki se ga lahko obišče. Globok je 97m, na vrhu je odprt krater, na dnu pa jezerce. Ogled je nujen!!! Obiskali smo tudi ''Gruta do Natal'', votle podzemne rove, ki jih je pustila tekoča lava, ki se je umaknila. Značilni so tudi naravni bazeni ''Biscoitos'', ki so nastali ob tem, ko je lava tekla v valovito morje. Ena od glavnih znamenitosti Azorov so ulični teki pred biki, kjer mladeniči izkazujejo svojo moškost, punce pa oprezajo za ženini. Teki pred biki se organizirajo vsak teden od 1. maja naprej, biku pa pri tem (po njihovem zagotovilu) ne naredijo nič hudegaPreberi več

Slika ProfilaJure Daić07/05/2012

Uvod

Jadranje in podvodni lov? Mnogi, med njimi tudi izkušeni jadralci trdijo, da ribolov in potovalno jadranje ne gredo skupaj. Deloma imajo prav. Dejstvo je, da so zalivi, primerni za sidranje, daleč preveč obljudeni in prometni, da bi lahko v njihovi neposredni bližini našli kakšno »ta pravo« lokacijo za podvodni lov. Na jadrnici ali motorni jahti imamo na voljo ponavadi le majhen gumenjak (byboat), ki ni namenjen dolgim plovbam po odprtem morju, torej odpade ideja, da bi z njim lahko dosegli bolj oddaljene neobljudene otočke, rte in sike, kjer morje še danes živi in diha, kot je dihalo pred časom, ko človeška roka še ni škodljivo posegala vanj. Ta mesta namreč predstavljajo tiste »ta prave« lokacije za podvodni lov. Poleg tega se jadralci – lovci srečujemo še z enim velikim problemom. Ta je, da naše jadrnice mnogokrat plujejo tik ob samotnih otočkih, strmih stenah, ki se navpično spuščajo v globino, sikah, grebenih, ki kar vabijo, da bi se s puško v roki pognali v vodo, vendar se je ustaviti in loviti na teh mestih težje kot zgleda na prvi pogled. Ribolov namreč ni šport, kjer bi se vrgli v vodo za 15 minut in ulovili kakšno veliko ribo. Vsaj ponavadi ni tako, vsaj ne v Jadranskem morju. V neki knjigi o podvodnem lovu sem zasledil podatek, da tudi izkušeni lovci v povprečju največ ulovijo šele med tretjo in peto uro lova. Posadka na barki pa nas ne bo pripravljena čakati tako dolgo na žgočem soncu in ob prižganem motorju, saj je jadrnica preveliko in pretežko plovilo, da bi ga mogli varno zasidrati kjerkoli. Predvsem to velja za globoko in skalnato dno, kjer se nam zna hitro zgoditi, da sidro pade v kakšno razpoko med skalami, iz katere ga bo kasneje zelo težko ali celo nemogoče izvleči. Seveda se včasih vse poklopi. Vremenska napoved za cel dan je ugodna, naš naslednji pristan je dovolj blizu, da si lahko privoščimo večurni kopalni počitek, mesto je kolikor toliko primerno za sidranje in posadka se navdušuje nad kopanjem v samotnem zalivu in poležavanju na soncu. To so trenutki, na katere čaka vsak jadralec v katerem tli lovski nagon. Vendar so ti trenutki bolj izjema kot pravilo, saj so odvisni od preveč če- jev, da bi na njih lahko računali. Poleg tega je sredina dneva najslabši čas za podvodni lov, teren kjer lovimo pa nam je ponavadi nov in neznan, zato je kljub dobri lokaciji za dober ulov potrebno imeti kar precej sreče. Prenočiti na takšnem nezaščitenem kraju pa je, razen ob zelo stabilnem in lepem vremenu, nepotrebno ogrožanje posadke in plovila, ki se ga naj lotevajo le zelo izkušeni jadralci, ki dobro poznajo lokalne vremenske pojave in so tudi o splošni vremenski situaciji ustrezno informirani. Noben, še tako dober ribolov, namreč ni vreden neprespane noči, ki jo preživimo za krmilom, trepetajoč za posadko in plovilo.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš02/07/2010

U. Krivica – Lošinj

V Peljaru, piše: »Ljupka i rado posječivana uvala sa sidrištem u kojoj se može udisati šumski zrak.« Kadar je prazna je to gotovo ena najlepših uval na Jadranu, vendar je to žal zelo redko.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš01/07/2010

Zapuntel – preliv med Istom in Molatom

Je sidrišče, zaščiteno pred vsemi vetrovi. Od napovedi in vetra je odvisno na katero stran preliva se sidramo. Zadnjih nekaj let smo se prisiljeni vezati na katero od mnogih priveznih, boj, ki jih poleti postavijo, tako na severni kot tudi na južni-Molatovi strani preliva.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš30/06/2010

L. Krijal – Premuda

Krijal je majhna lučica in poleti boste v njej le stežka našli mesto za privez. Večino prostora zasedajo ribiški čolni domačinov, na zahodni strani severnega pomola je prostora za približno 5 plovil dolžine do 9 metrov.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš29/06/2010

U. Pantera – Dugi otok

Uvala Pantera je velik zaliv na skrajnem severozahodnem delu Dugega otoka. Ponoči temo v uvali prekinja svetlobni snop mogočnega svetilnika Veli rat. Vasica Veli rat z okoli 200 prebivalci leži na zahodni obali nekaj metrov širokega prehoda med U. Pantera na severu in U. Čuna na jugu.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš28/06/2010

Krknjaš – Veli Drvenik

Na jugovzhodnem delu Velega Drvenika je lepo sidrišče . Pred valovi nas ščitita otočka Mali in Veli Krknjaš, med katerima je globina le 3 metre, v bolj notranjem in severnem delu sidrišča pa pade na 2 metra.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš27/06/2010

U. Čarnjeni – Ščedro

Ščedro je majhen otoček ob zahodni obali Hvara. Večina jadrnic in motornih bark prenoči v U. Lovišće na severni obali otoka, kjer pa zna po burji biti zelo neprijetno.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš26/06/2010

Podškolj – Mljet

Na skrajnem koncu Mljeta se med rtom Vratnik in otočkoma Veli in Mali Školj nahaja uvala Podškolj. Bolj kot uvala je to preliv med otočkoma in otokom.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš25/06/2010

U. Šunj – Lopud

U. Šunj je poleti zelo obiskana uvala s peščeno plažo. Čez dan se bo tukaj kar drenjalo kopalcev in čolnov iz Lopuda, Dubrovnika in okoliških krajev, ponoči bo pa kljub lepemu vremenu prenočila le peščica plovil.Preberi več

Slika ProfilaLovro Arnuš24/06/2010
Copyright © H2O team
X