U. Pantera – Dugi otok

Sidrišče:

Uvala Pantera je velik zaliv na skrajnem severozahodnem delu Dugega otoka. Ponoči temo v uvali prekinja svetlobni snop mogočnega svetilnika Veli rat. Vasica Veli rat z okoli 200 prebivalci leži na zahodni obali nekaj metrov širokega prehoda med U. Pantera na severu in U. Čuna na jugu. Zaliv Pantera je po obliki podoben laguni, in v njem bomo našli varno zatočišče v vsakem vremenu. Pri zelo močnem jugu, se je zaradi valov, ki se razvijejo v samem zalivu, bolje sidrati na jugozahodnem delu uvale ali v U. Čuna. Za ribolov s puško pa je najboljša pozicija na skrajnem severnem ali severovzhodnem delu uvale.

Lov:

Če imate kolikor toliko dober gumenjak se lahko odpravite na lov do otočkov in plitvine, kjer je leta 1984 nasedel italijanski vlačilec, katerega ostanki gledajo iz vode. Bi pa glede potapljanja na razbitini in prav tako pri plovbi okoli nje rad opozoril na nevarnost, saj je ta v zelo slabem stanju. Leta 2004 poleti je iz vode gledala še skoraj cela ladja, poleti 2005 pa samo še nekaj kosov, tako da previdno.

Če takšnega čolna nimamo nam preostane troje; peš odidemo do svetilnika Veli rat (caa. 5 min hoje) in od tam plavamo proti jugu. Druga možnost je, da plavamo do skrajnega severa zaliva Pantera, kjer nas od odprtega morja loči le kakih 20 m skal, ki jih z lahkoto preplezamo. Tretja, meni osebno najljubša varianta pa je, da se odpravimo na plitvino lovit brancine. Plitvina, globoka od 0-2m, se vleče od otočka na severovzhodnem delu uvale pa do zelene boje, ki označuje vhod v U. Pantera. Tla so na plitvini pokrita z visoko in zelo gosto pozidonijo, vmes pa so manjše zaplate peska. Pozidonija včasih ob oseki sega do površine. Tukaj bodite pozorni in delajte pogoste čeke, tako, da se primete za močne korenine in se potegnete v travo. Prav gotovo boste videli veliko malih brancinov, ki bodo radovedno zaplavali proti vam. Na vas pa je, da se odločite ali boste streljali ali čakali, da za njimi morda pride kakšen večji. Na strani proti zalivu se pozidonija konča z ravnim robom in od tam naprej je dno peščeno. Na tem robu sem že večkrat ujel kakšnega manjšega pica ali orado. Čez plitvino se splača zaplavati proti zahodu in potem naprej ob obali proti severu. Ko se vračate nazaj do jadrnice plavate mimo smetišča, kjer je še najbolje plavati miže, potem v notranjosti lagune pa kamnito dno zelo plitko pada proti globini in prehaja kakšnih 20 metrov od obale v ravno peščeno ravnino. Skale so polne prstacev, zaščitene školjke, ki pa jih tako domačini kot tujci pridno nabirajo. Med plavanjem tako večkrat naletite na razbite skale, v daljavi pa včasih slišite zamolkle tk, tk, tk, ko si nekdo hoče pripraviti prepovedano buzaro. Pa vam ni treba uničevati narave, da bi si pripravili školjke. Na skalah je namreč ogromno noetovih bark in ostrig. V pesku, kjer se skale končajo in med njimi, so zakopane srčanke in lepotke, pred nekaj leti sem našel celo jakobovo pokrovačo in garantiram, da je tudi iz teh školjk pripravljena buzara ali rižota odlična. Tudi ko brskate za školjkami, imejte puško nekje blizu (pri tem bodite seveda pozorni, da se ne sproži), saj se vam bodo prav gotovo približale lepe orade, ki bodo s časom postale tudi zelo zaupljive, morda celo tako, da se vam zasmilijo in ne boste pritisnili na petelina.