Azori – otok Terceira

Enotedenski družinski dopust se je končal pred štirimi dnevi pa še kar nisem navajen na domače kraje. Azore bi najboljše opisal, če bi rekel Jadran pred 100 in več leti. Res, da sem obiskal le en otok-Terceira, a predvidevam, da je podobno vsepovsod. Vsak košček zemlje je obdelan, ljudje živijo od kmetijstva in ribolova, v zadnjem času pa še od turizma. V preteklosti so bila pomembna pristanišča, kjer so se ustavljale ladje na poti iz Evrope v Ameriko.

Otok Terceira je znan kot strateški otok ameriške vojske, saj imajo na otoku svoje vojaško oporišče in tukaj je bil sklenjen dogovor o okupaciji Iraka. Na dopust smo se odpravili še z dvema H2Oteamovcema, Brankom in Mojco. Živeli smo v mestecu Angra de Heroismo, ki je tipično priobalno, natrpano, pristaniško mesto in je pod Unescovo zaščito. Mesta so brez kriminala, nasilja in tatvin. Otoki so vulkanskega izvora in še vedno lahko naletimo na gejzirje ”Furnas do Enxofre”. Na otoku je eden od štirih votlih vulkanov, ki so jih našli na celotni zemeljski površini, ”Gruta do Algar do Carvao” in je edini izmed njih, ki se ga lahko obišče. Globok je 97m, na vrhu je odprt krater, na dnu pa jezerce. Ogled je nujen!!! Obiskali smo tudi ”Gruta do Natal”, votle podzemne rove, ki jih je pustila tekoča lava, ki se je umaknila. Značilni so tudi naravni bazeni ”Biscoitos”, ki so nastali ob tem, ko je lava tekla v valovito morje. Ena od glavnih znamenitosti Azorov so ulični teki pred biki, kjer mladeniči izkazujejo svojo moškost, punce pa oprezajo za ženini. Teki pred biki se organizirajo vsak teden od 1. maja naprej, biku pa pri tem (po njihovem zagotovilu) ne naredijo nič hudega.

Ribolov je zelo podoben kot je bil včasih na Jadranu. Lovijo se zelo sorodne ribe (ni zobatcev, orad in brancinov, je pa veliko plavih rib), lovi se z identičnimi tehnikami in na enakih globinah. Tudi obdobja dobra za lov rib so enaka kot na Jadranu. Od 1. novembra do 1. maja praktično ni rib razen škarpine in hobotnice. V začetku maja so začeli šargi, trlje, gofiči,… Od začetka julija do konca septembra so Azori eno od najboljših lokacij za PL, kar jih sploh je. Rib je za Jadranske razmere nepredstavljivo veliko in so tudi precej večje. Temperatura vode in ozračja je skozi vse leto skoraj enaka kot na Jadranu. Vidljivost v vodi je odlična samo poleti in je ob obali do 20m, na odročnih lokacijah pa tudi do 30m. Preostanek leta je vidljivost zaradi močnih valov in cvetenja morja slabša kot na Jadranu. Dovolilnice so obvezne (dobijo se brez težav in so poceni), omejitev je 10 rib na dan. Prepovedano je lovit ”merote” (ena vrsta velike kirnje). V določenih obdobjih so zaščiteni tudi posamezni raki in školjke. Obvezna je uporaba boje, prepovedano pa je čiščenje rib na obali.

Loviti na Azorih sem si želel že precej let. Izkoristil sem eno od zadnjih priložnosti, preden sin dopolni 2 leti starosti, pri kateri je potrebno zanj plačati za let enako kot za odraslega. Cena letalske karte se giblje v rangu 500 EUR, leti pa se lahko iz Benetk, Dunaja ali Munchna, vedno s prestopom v Lizboni. Cene na otoku so primerljive z Dalmacijo. Lov brez čolna je mogoč, a za dostop do pravih sanjskih lokacij je čoln nujno potreben. Na večjem delu otoka so strmi klifi z nevarnimi dostopi do morja. Na pozicijah, kjer lahko prideš do vode, je normalno, da so pred tabo v vodi že trije do štirje lovci. Podvodnih lovcev je zelo veliko in jih srečaš v vsakem zalivu. Ribe se do lovca obnašajo enako plašno kot na Jadranu. Velik problem so oceanski valovi in močan tok, ki sta lahko za neizkušene lovce prenaporna in se morajo iz vode umaknit, še preden so se naužili podvodnega ribolova. Priobalna šulja je skoraj vedno neizvedljiva. Največ se lovi po luknjah, na čeko, poleti pa prednjači lov v plavo. Čar PL na Azorih je predvsem lov na velike ribe selivke, kot so gofi, tune, lampuge, palamide, trupci, barakude,… Po luknjah pa se lovi kirnje, tabinje, ugorje, škarpine, šarge, fratre, hobotnice,… Zelo pogost plen so tudi velike trlje, papagajke, ciplji in salpe, ki se tukaj ne lovijo, ampak se ”nabirajo”.

Za lov s čolnom sem bil dogovorjen z dvema domačinoma, ki se ukvarjata s PL. Prvi je imel v tem tednu veliko dela v službi in sploh ni uspel priti do vode. Drugemu pa se je en teden pred mojim prihodom pokvaril motor. Tako sem bil obsojen na priobalni lov. Pri dan sem videl, da se nalovi za kosilo v zelo kratkem času. Veliki šargi, fratri in trlje so lahek plen, naletel sem tudi na številne jate malih gofičev- felunov. Ker so bila ribja kosila zagotovljena, sem se posvetil izključno lovu na velike ribe, ki pa jih v tem obdobju praktično ni. Vsak dan sem sicer videl ogromne barakude, a so bile preveč previdne, da bi jih ujel. Z domačini sem bil na najboljši poziciji za te plenilce, a jih še ni bilo, saj je konec aprila še prezgodaj. Upal sem na lovsko srečo in da bo slučajno mimo priplaval kak pravi komad s težo preko 10 kg, a to se žal ni zgodilo. Ribe sta lovila tudi Branko in Tanja, ki sta vedno nalovila dovolj za kosilo. Jaz sem za užitek lovil ribe, ki jih redkeje jem, saj so na Jadranu premajhne ali pa redke. Tako sem nalovil velike trlje in fratre. En dan sem v luknji naletel na +2kg tabinjo, zadnji dan pa sem ulovil še eno kirnjo, ki je bila ravno prave velikosti za kosilo. Tako nam ni zmanjkalo prvovrstnih kulinaričnih dobrot. Branko je na globini samo 3 m presenetil 1,2 kg šarga. Tanja pa je ulovila mega salpo, ki znajo tukaj presegat tudi 3 kg.

Tokrat sem bil na Azorih na družinskem dopustu in sem ribe lovil le 2 uri dnevno, v obdobju, ko še riba ne dela. Ostala pa je velika želja, da bi se vrnil poleti in bi se posvetil samo PL na sanjskih pozicijah. Še posebej me privlači lov na zelo odročni siki, bivšem vulkanskem otoku, ki je iz vode pogledal pred 100 leti in se je čez leto dni ponovno potopil. Danes pa je krater na le nekaj metrih globine. To je bil dolgo časa zaprt rezervat za ribe, sedaj pa je to sanjska ribolovna lokacija vsakega podvodnega lovca.

Za več slik in informacij pa poglejte na forum.