Članek o lesenjačah

Home redesign › H2O team forum › PODVODNI LOV › oprema › članek o lesenjačah

članek o lesenjačah

Viewing 20 posts - 1 through 20 (of 38 total)
  • Author
    Posts
  • #6066

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Naš član foruma David si je vzel nekaj časa in napisal zanimiv članek o lesenih puškah – lesenjačah. Za vse, ki se odločate za nakup nove puške, ki bo morda tudi lesenjača, branje toplo priporočam.

    http://forum.h2oteam.com/index.php?menu_item=roprema&menu_level=3#les

    Davidu se za trud lepo zahvaljujem.

    #12882

    Andrej Furman
    Participant

    Zdravo.

    Super. Sem se že zbal, da samo jaz kaj vem o opremi za podvodni lov. Drugače sicer ne izgleda tako, vendar večina verjetno si ne upa nič napisati (da ne bi bilo črno na belem) in nič nasprotovati, ugovarjati določenim trditvam, člankom, …. .

    Zelo zanimiv članek, vendar moram kar povedati, da se z vsem kar je napisano v članku ne strinjam, jaz ne bi bil jaz če ne bi bilo tako.

    zapisano: “Puške s sredinsko nameščenim ročajem pa lovec nasloni na ramo … ” to so delali včasih, 50 in več let nazaj. Zadnje čase pa z nepravo roko (nasprotno roko, s katero streljajo) držijo te puške za “kopito”, da ublažijo udarec in jo lažje usmerjajo. Američani, Avstralci , … lovijo največ lov v plavo (tudi v atlantiku je najprimernejši takšen lov, tudi ob obali, saj je dno preraščeno z visokimi algami, med katerimi plavajo ribe). Zato uporabljajo te puške, dolge, z več gumami tudi do 6 in mogoče več (krožnimi gumami) 16mm, ter res debelo puščico 8mm in več mm (zaradi večje prebojnosti – težja puščica večja vzrajnostr ), ne streljajo pa na dalač maksimalno 4m (knjiga Terry Maas-a). Če je kdo kdaj poizkusil puško s toliko gumami, bo vedel, da če je ne držiš dobro, dobiš kar močan trzaj, Rok je enkrat dobil zelo močen udarec v obraz. To bi zgodilo tudi pri “evropskih”, ko sem dal na Imersion 2 gumi 20 nisem mogel zadeti karnistra na 4 m. Te evropske pa niso narejene tako, da bi jo lahko kje dodatno prijel, fiksiral. Poskušaj Achile z več kot 3 gumami 16mm, boš videl koliko boš zadel???

    nekaj pripomb bi imel tudi na:

    “Prednosti:

    prilagodljivost posamezniku (ročaj, detajli),

    dober balans (uravnoteženost),

    majhen trzljaj zaradi večje mase,

    doseg in natančnost zaradi majhnega trzljaja,

    ponos.

    Slabosti:

    relativno visoka cena,

    nekoliko večja občutljivost na udarce,

    vzdrževanje (lakiranje). “”

    Prilagodljivost posamezniku – če koga moti izdelan ročaj, se da zadeva prilagoditi tudi na standardnih puškah, sedaj obstajajo takšni materiali in tehnike, da to ni problem. Običajno pa se vsi zelo hitro prilagodimo na ročaj: “rđavom kur.. i dlaka smeta”.

    Dober balans – uravnoteženje. To so običajno vse puške, problem je ko spremeniš puščico, daš težjo (debelejšo) ali daljšo, vse to pač vpliva na balans. Tudi pri lesenjačah. Mirko na Forumu/podvodni lov/splošno o podvodnem lovu/Senjska burja piše, da je lovil z ACHILE in da plava, ima + plovnost (če sem prav razumel tudi s puščico), to pa je slabo, puška mora imeti + plovnost samo brez puščice, drugače pa mora biti – uravnotežena.

    Majhen trzaj – to ni toliko odvisno od puške, masa lesenjače ni bistveno večja od ostalih pušk, kot sem že zapisal, čim bi pri lesenjači uporabil več gum ali močnejše, bi se ta problem pravtako pojavil. Ko sem nazadnja sam preizkusil raiff puško in svojo imersion v ničemer ni bilo bistvene razlike, enaka je bila nasprotna ugotovitev lastnika raiff-ove.

    Natančnost – je odvisna od strelca in od trzaja tudi, vendar je ta odvisen od izdelave puške in se mora strelec nanj prilagoditi. Strelci z puškami za kopeno (lovske puške), svoj strel (nišan) umerijo na vsaki puški posebej. Tako je potrebno tudi pri podvodnem lovu. zato pač vsak hvali svojo, ker je na njo navajen. Terry Maas v svoji knjigi “Blue water hunting” trdi: ” da je 1 ura streljanja v tarčo, pripomore k natančnosti toliko kot kot celo leto lova”.

    Natančnost pa je zelo odvisna od puščice. Majhen zvin puščice ali krilca in jo že zanaša. Včasih sploh ne vidiš. Običajno se zvije pri luknji skozi katero je pritrjeno krilce in ko je krilce zaprto dobro kamuflira zvin. Zgodilo se mi je, da sem nekaj ur streljal mimo. Vse pregledal, na koncu jezen zamenjal puščico in glej ga šmenta, spet sem vse zadel.

    ponso – s tem se strinjam, izgleda lepo. Toda tudi pri lepi ženski je vprašljiva uporabnost in uporabniška prijaznost. Ki je na dolgi rok praviloma večjega pomena. Nekaterim pač ne :) .

    visoka cena – no s tem se za lesenjačo strinjam in je logična ….

    nekoliko večja občutljivost na udarce in vzdrževanje lakiranjer – s tem se tudi ravno nebi strinjal. Če je uporabljen pravi material -. tik, in se le tega pravilno vzdržuje (brez lakiranja) njeno vzdrževanje ni pretirano večje (opereš in občasno namažeš z kitovo mastjo). Na čolnu imam stopnice iz tega materiala, raif uporablja tikovino in skoraj ni vidnih poškodb, po 10 letih so tako kot nove.

    Sicer se tudi meni dopade, zelo. Sam si je ne bom naredil. Cena pa je bistveno previsoka.

    Bom pa ob prvi priliki res preizkusil čimveč lesenjač, mogoče se premislim. Prijatelja, ki imasta raif (z ročajem na koncu in v sredini) ju imata predvsem zaradi puščice (in tako tudi zagovarjata), ki je zelo debela mislim da 9mm in z zamenljivo špico. Tako, da lahko z njo treskata po skalah že 8 let, neuničljivo (razen šice).

    David tudi jaz se ti zahvaljujem za članek in daj napiši še kaj, daj pripombe na druge članke.

    #12883

    Aleš Novak
    Participant

    pripomnil bi eno ali dve glede ročaja…

    kot vidim sedaj (manjši, manofakturni) proizvajalci lesenjač precej pozornosti posvečajo t.i. “anatomski” izvedbi ročaja. tak ročaj je potem tudi eden od temeljnih argumentov za marketing in boljšo prodajo.

    David je v svojem članku tako priložil fotko ročaja, ki je res prava umetnina.

    no, jaz pa takega ročaja ne potrebujem in mi nikoli ne bo predstavljal argumenta za nakup ene ali druge puške.

    univerzalni ročaj, kot ga ima večina serijskih pušk, mi povsem zadostuje.

    tukaj lahko potegnemo primerjavo s smučarskimi palicami.

    pred leti so izdelovali take anatomske ročaje – kupovali so jih predvsem začetniki in rekreativci. vsi vrhunski smučarji imajo na tekmovalnih palicah nekoliko bolj “univerzalni” ročaj. če bi bil anatomski boljši, bolj uporaben, bi ga imeli vsi tekmovalci.

    andrej pravi, da tikove puške ni potrebno pretirano vzdrževati. škoda, da to ni res. jaz sem z mojo lovil 7 dni, pa se ji je to znatno poznalo. težava je bila v tem, da je ogiva bila na začetku zaščitena s termo bižurko – le-ta se je v dveh dnevih pretrgala, ogiva je ostala olupljena brez zaščite (recimo taka kot je na alu puškah). ob streljanju je ogiva tako poškodovala vodilo puščice. te puške niso za nekoga ki ne zna delati s smirkovim papirjem, lakom, lesom….ali ki nima veselja s tem.

    res pa je, da drugih poškodb ni bilo. pri lesenjači je treba biti še kako pozoren na izbor ogive. zato pa montirajo spectro.

    #12884

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Ja da se nebo slučajno kdo ustrašil Andreja. Tudi on nima absolutno prav tako da kar na plan s svojimi izkušnjami in mnenji.

    #12885

    mrandrej
    Participant

    alesn wrote:


    andrej pravi, da tikove puške ni potrebno pretirano vzdrževati. škoda, da to ni res. jaz sem z mojo lovil 7 dni, pa se ji je to znatno poznalo. težava je bila v tem, da je ogiva bila na začetku zaščitena s termo bižurko – le-ta se je v dveh dnevih pretrgala, ogiva je ostala olupljena brez zaščite (recimo taka kot je na alu puškah). ob streljanju je ogiva tako poškodovala vodilo puščice. te puške niso za nekoga ki ne zna delati s smirkovim papirjem, lakom, lesom….ali ki nima veselja s tem.

    res pa je, da drugih poškodb ni bilo. pri lesenjači je treba biti še kako pozoren na izbor ogive. zato pa montirajo spectro.

    Kot si že sam ugotovil, obvezno spectra, ker je ponavadi konstrukcija taka da edino spectra ne poškoduje lesa. Razne kovinske ogive niso ravno pametna rešitev za lesenjače.

    LP, Andrej

    #12886

    Jure Daić
    Keymaster

    Andrej wrote:

    ko sem dal na Imersion 2 gumi 20 nisem mogel zadeti karnistra na 4 m.


    Andrej tu je bistveno da si dal na puško običajne gume, če bi dal gor dve cirkularni 20mm, bi karnister normalno zadel. Če imaš na puški dvojene gume je skoraj nijno da so cirkularne. Pri običajnih gumah se poški glava zatrese ko se guma skrči do konca. Če imamo enojno gumo, ni problema, ker je v tistem trenutku puščica že vrevzela vso energijo in leti v svoji smeri. Če imamo dvono gumo se nam ob skrečeni prvi humi glava vuške zatrese in s tem premaknemu drugo gumo, ki je še vedno napeta (oddaja energijo) in s tem spremeni smer puščice.

    Dokaz da jeta trzaj glave manjši pri cirkularnih gumah je v dejstvu da uporabljajo po 6 in več kum, ribo pa vseeno zadenejo.

    #12887

    Andrej Furman
    Participant

    Fantje moji dragi.

    1. tikovina se ne barva z lakom (to je osnovno navtično pravilo) ampak se prepoji z kitovo mastjo in to se obnavlja vsako leto, ali večkrat po potrebi. Ni potrebno šmirgljati ali kaj druga. Saj nič ne spoka. Če pa streljaš s podkvijo, ki je kovinska pa poškoduješ tudi kovino. Če hočeš imeti lepo puško pač moraš izbrati kakšno drugo rešitev. verjetno ni problem samo podkev, ampak tudi tiste matice ki se vežejo na gumo, zato je zadeva vstavljena v utor gume in rešena drugače.

    2. to, da cirkularna guma naredi manjši trzaj mi boste morali dokazati. Nič ni logično samo dejstva potrjujejop pravilo. Ti z trojnimi cirkularnimi 16mm tudi ne bi zadel. Bistvo je, da se moraš trzaja navaditi in na podlagi njega reagirati, pravilno ciljati.

    Kaj misliš dve popolnoma enaki lovski puški različnih kalibrov (samo cev je drugačna), pa….

    Pri 6 ali več gum moraš ti puško držati z dvema rokama, vam bom skupiral sliko iz Blue Water huntig, upam, da je kakšna notri. Kako pa lahko te naše z ročajem zadaj držiš z dvema rokama? težko.

    3. anatomsko oblikovan ročaj…. Kaj pa je to. Jaz imam malo roko in tanke prste, ti pa debele in veliko roko. Pri ročno doma izdelanih lesenjačah, lahko nekomu napraviš ročaj, oprijem po modelu, kalupu, to pa ja to. Vendar tako kot je rekel Aleš, sa je po nekaj dneh privadil skoraj na vsak ročaj. Jaz imam Imersion, gibljiv ročaj. Pa ne vem če sem ga kaj spremenil. Tako kot je bil nastavljen, ko sem ga kupil tako ga imam nastavljenega pa me ne moti.

    To ali imam jaz ali ne absolutno parv to se strinjam. Kdo pa ima? Vendar fantje dajte stvari na svetlo. Dokažite.

    Nekaj se morate zavedati, ti avstralci, amerikanci, raif n.p.r ima pri lovu in izdelavi pušk toliko desetletnih izkušenj, da še taka naša razmišljanja ne bodo spremenila njegove izdelave.

    Dajmo enkrat to temo puška in razni dodatki na puški da ali ne, kaj pomenijo, zakaj ,….. na naš redni mesečni sestanek.

    #12888

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Andrej zadnje čase berem tvoje poste in so tudi bolj malo podkrepljeni z dokazi :)….

    Glede trzaja pri cirkularnih gumah se moram kar strinjat z ostalimi saj pri sprožitvi z navadnimi gumami le to nabije v glavo, ki potem rukne puško spredaj dol in naprej. Cirkularna guma pa lahko zleti preko glave. Plus tega ni pritjena vzporedno z puško ampak nekako pravokotno kar pravtako pomaga pri amortiziranju trzaja v samo gumo. Seveda to nima tolikega pomena pri enojnih gumah, saj je puščica v času trzaja že izletela iz puške, če pa so gume dvojne pa “vdari” prva guma ko druga še potiska puščico.

    To je čista fizika kot jo jaz razumem, nisem pa lovec, da bi to tudi v praksi sprobal.

    #12889

    Aleš Novak
    Participant

    Quote:

    1. tikovina se ne barva z lakom (to je osnovno navtično pravilo) ampak se prepoji z kitovo mastjo in to se obnavlja vsako leto, ali večkrat po potrebi. Ni potrebno šmirgljati ali kaj druga. Saj nič ne spoka.

    kaj pa vem, no…

    vse evropuške so lakirane. najprej 3 krat epoksi, potem 3 krat poliuretan.

    tudi tiste, ki so izdelane iz tikovine. za ameriške pa ne vem.

    večinoma so evropske laminirane, izdelane iz več plasti lesa.

    morda se proizvajalci bojijo, da bi se s časom delaminirale (razpadle),

    pa jih lakirajo, ker s tem ustvarijo neke vrste kapsulo. ali pa samo kopirajo eden drugega – lakiram, ker pač ostali tudi lakirajo…

    sicer pa je tikovina eden redkih, če ne celo edini les, ki ima t.i. zaprto celico. to pomeni, da voda ne vdira v celično membrano, les se ne napije vode. hkrati pa je zelo oljnat. to mi je razlagal en stručko, ki dela večinoma samo s tikom.

    #12890

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    andrej mi je poslal še tole sliko:

    [img]http://img207.imageshack.us/img207/8751/andrejlesenjaca13ip.th.jpg[/img]

    #12891

    David Perme
    Participant

    Zdravo

    Andrej, moram priznati da sem kar pričakoval določena »nestrinjanja«, predvsem s tvoje strani – najverjetneje tudi zato, ker edini res takoj to napišeš – in prav je tako.

    Bom poskusil čimbolj razumljivo odgovoriti na pripombe, pa kar lepo po vrsti, najprej tebi, Andrej.

    Okrog pušk s sredinsko nameščenim ročajem je res, da se veliko teh pojavlja s kopitom, ki se ga prime z drugo roko. Kljub temu pa so praviloma vse puške, ki imajo več kot 5 cirkularnih gum, narejene tako, da se jih nasloni na ramo (in se jih bo tudi naslednjih 50+ let). Pri strelu s takšno puško namreč pride do takšnega povratnega trzljaja, da ga ni mogoče amortizirati samo s prijemom nasprotne roke – še posebej ob uporabi debelih težkih puščic (fi 8+ mm). Uporaben domet (z zadostno prebojnostjo) takšnih pušk krepko presega 6 m in sega vse do 12 m (skeptikom svetujem da si pogledajo stran http://www.bwhi.com.au/bwhi.htm – video sekcija; ali ekstremna verzija lesene puške na strani http://www.teak-sea.com – pod puškami Commandes Speciales).

    Kljub temu, da je nekatere puške s sredinsko nameščenim ročajem treba prijeti samo z drugo roko, ne vidim splošne uporabnosti le teh v naših razmerah (Jadran), zato jih tudi v članku nisem detajlneje razčlenjeval.

    »Poskušaj Achile z več kot 3 gumami 16mm, boš videl koliko boš zadel???«

    Trenutna serija Achilles pušk je namenjena uporabi največ dveh cirkularnih gum (do 2 x fi 18 mm – priporoča se pa 2 x 16 mm oz. 1 x 20mm) ravno zaradi jakosti trzljaja, do katerega bi prišlo ob uporabi več gum – in posledično natančnosti ter s tem uporabnosti le teh. Če bi želeli uporabljati več gum, bi naredili drugačen model oz. ga morda kdaj tudi bomo.

    Prilagodljivost posamezniku:

    Vsak ročaj na standardnih serijskih puškah se da naknadno prilagoditi, pri custom made lesenjačah se pa takšni detajli rešijo že v fazi izdelave. Naročnik dobi tisto, kar si je zaželel – glede obsega, velikosti in tipa ročaja. Tudi ostali detajli na puški se lahko prilagajajo že v fazi izdelave.

    »Običajno pa se vsi zelo hitro prilagodimo na ročaj: “rđavom kur.. i dlaka smeta”.« – res je, vendar če že imaš možnost izbire…

    Dober balans:

    Balans puške se močno spremeni z različnimi debelinami in dolžinami puščice – povsem logično. Glede Achilles pušk naj povem, da so v osnovi zbalansirane (z zelooo rahlo negativno plovnostjo) na puščice debeline 6,35 mm priporočljive (serijske) dolžine. Na testu lesenjač je bil Achilles 110 pozitivno ploven zato, ker je bil opremljen s puščico 140 cm namesto 150 cm, ki je priporočljiva. Tako ni nobena lesenjača Achilles pozitivno plovna s puščico, prav tako ni tako težka, da bi utrujala zapestje po nekaj urnem lovu.

    Majhen trzljaj:

    Trzljaj, ki nastane pri strelu, je odvisen od mase puščice (fi, dolžina, material) in jakosti gum (fi, število gum), nasprotuje mu pa masa puške in čvrsta drža le te. Masa lesenjač je v povprečju od 30% do 50% večja od mase serijskih (aluminijastih oz. karbonskih) pušk – to pa pomeni, da ima lesenjača le 67% – 77% povratnega trzljaja alu oz. karbonskih pušk (ob uporabi enakih gum in puščice). To je pa občutno, verjemi mi.

    Praktično to pomeni, da ima lesenjača z 20mm gumo manjši trzljaj kot serijska puška s 16mm gumami. (primerjava pušk enake dolžine ter enakega fi in dolžine puščice)

    Natančnost:

    Na puško se je v osnovi treba navaditi, pa naj bo lesenjača ali pa katerakoli druga. V članku sem navedel, da manjši trzljaj pripomore k natančnosti strela – in temu ni za oporekati. Seveda ob vsem navedenem, kar si ti napisal v pripombi. Vse kar si tu napisal drži in ni bil predmet tega članka (glede ukrivljene puščice in navajenosti puške..).

    Ponos:

    Je povsem stvar posameznika, so pa običajno lastniki lesenjač ponosni na te in tudi ravnajo z njimi temu primerno (jih ne vržejo kar v en kot…).

    Visoka cena:

    Zopet stvar posameznka in njegovih želja.

    Nekoliko večja občutljivost na udarce in vzdrževanje – lakiranje:

    Članek je bil pisan bolj v splošnem, kar pomeni, da zajema tudi lesenjače, ki niso iz tikovine in so lahko, če želite, narejene tudi iz hrasta. To pa pomeni, da je večino lesenjač potrebno polakirati, tiste iz teaka pa je dovolj zaščititi samo s tikovim oljem – kljub temu pa nikjer ne obstaja pravilo da se tikovine ne lakira!!! Ni je potrebno, sploh tiste na pohodnih površinah, da ne drsi. To je samo zato…

    Če zopet navežem na Achilles – puške so iz tikovine, so pa polakirane iz dveh povsem preprostih razlogov:

    1. trenje puščica – lak je manjše v primerjavi puščica – les, poleg tega bi pa zaradi večje trdote materiala puščice prišlo do površinskih »odrgnin« v vodilu puščice;

    2. lak dodatno zaščiti površino pred odrgninami, preprečuje pa tudi »mikro« vpijanje vode, do katerega bi prišlo v vsakem primeru (tudi teak).

    Občutljivost lesa na določene vrste ogive (zatika), kar je napisal Aleš, pa je zopet v prid mojemu argumentu – svetujem uporabo spectre (kot mrandrej).

    Če pa primerno vzdržuješ in ravnaš z lesenjačo, pa lahko zagotovo dočaka vaše naslednike…

    Upam, da boš res preizkusil kakšno lesenjačo, čeprav sem slišal da si bolj trmaste narave in da jih nisi želel probati kljub temu, da si že imel možnost.

    Verjamem pa, da si zelo izkušen in odličen lovec in se zato lahko marsikaj naučimo od tebe, zato te tudi spoštujem. Bom pa z veseljem prebral tudi tvoje članke takoj ko bom imel čas – zadnje čase sem službeno preveč zaseden, doma pa čakam da se vojna T2 – Telekom konča…

    Verjetno se bova morala kdaj dobit ob kakšnem kozarčku ter bova tako predebatirala kakšne stvari še bolj podrobno. Upam pa, da sem vsaj deloma odgovoril na tvoje pripombe in vsaj teoretično zagovarjal, kar sem napisal v članku. Je bilo pa tukaj nekaj več navezave na Achillles puške…

    Še na komentar Aleša:

    Povsem spoštujem tvoje mnenje, kljub temu pa menim, da anatomsko oblikovan ročaj, ki se lepo prilagaja roki in jo drži v stabilnejši legi, lahko pripomore k zmanjšanju vpliva trzljaja. Zapestje je v določeni legi namreč lahko stabilnejše (bolj čvrsto), če to malo apeliram na borilne športe – pri udarcu s pestjo v določen objekt (ali subjekt) je namreč zelo pomembno pod kakšnim kotom je pest glede na podlaket – v primeru prave drže je lahko zapestje zelo togo, če pa je kot napačen je, pa nestabilno in lahko pride celo do zloma zapestja. Seveda je to pretiran primer, je pa nazoren.

    Če se vrnem – vsak se lahko odloči za kakršenkoli ročaj, prav tako za proizvajalca lesenjače. S tem člankom nisem želel favorizirati proizvajalca, želel sem samo informirati bralca o določenih prednostih in slabostih – končna odločitev je na posamezniku, priporočal sem pa tudi, da naj pred nakupom lesenjače preizkusi le to.

    Verjetno se bodo mnenja kaj je boljše in kaj slabo vedno kresala – zagotovo bi pa sedajle raje bil v vodi in lovil ribe…

    Lep pozdrav

    #12892

    Jure Daić
    Keymaster

    Na to temo še nisem napisal svojega komentraja. Najprej kar se članka tiče. Meni je dober in izvedel se tudi par novih informacij, David lepo si se potrudil!

    Glede anatomskega ročaja, meni se je zdel boljši kot navaden, če bi lahko izbiral, bi izbral narejenega po odtisu svoje roke. Prednost se kaže tudi pri okretnosti, prijem je močnejši bolj stabilen in puško sem lažje obračal. Seveda se da z običajnim ročajem enostavno lovit.

    Če bi imel možnost izbirat katero puško bi imel rajši bi se takoj odločil za lesenjačo, vem pa da si je ne bom še lep čas kupil, ker mi finančno stanje ne dopušča. Ko končam faks in bom zaposlen pa se mogoče odločim za kakšno 110-ko.

    LP Jure

    #12893

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Jaz bi še vprašal glede povezave trzaj-masa. Zadeva mi je jasna in si jo lahko predstavljam zunaj na zraku, vendar pa je voda drugačen medij, ki ima za posledico tudi zmanjšanje teže in nekako imam tudi očutek da poruši razmerje med težnostno in vztrajnostno maso…

    Meni se zdi da k zmanjšanju povratnega trzaja bolj pripomore upor puške, ki je v večji meri odvisen od volumna in oblike kot pa od mase. Sploh pa si zdi 30% zmanjšanje trzaja zaradi 40% večje mase v vodi težko predstavljam.

    #12894

    Jure Daić
    Keymaster

    Sandi predstavljaj si takole. Stojiš na pomolu in z zaletom skočiš iz njega na morsko plovilo, ki se nahaja 3 metre od pomola. V primeru je plovilo maestralov rumeni gunjak, drugič pa ogromna jahta. Logično je da se jahta niti ne premakne, med tem ko bo gumenjaka prestavlo za par metrov (če ni privezan).

    Sandi wrote:

    Sploh pa si zdi 30% zmanjšanje trzaja zaradi 40% večje mase v vodi težko predstavljam.


    To se mi zdi velik % zmanjšanja trzaja, je pa možno. Pomembna je vstrajnost, ki jo ima predmet in je odvisna od mase, ne vpljiva pa medij (voda ali zdrak). Upor ne predstavlaj razlike med lesenjačami, aluminijastimai ali karbonskimi puškami, poška se premakne le za kak cm.

    #12895

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Jure dal si primer nad vodo. Daj en primer pod vodo. Nad vodo je meni tudi vse to jasno in si znam predstavljat, ampak predvsem zadevo povezujem z težo stvari, ki pa se v vodi zmanjša za količino izpodrinjene vode…

    Saj nekako logično mi je tudi po fiziki in pa če pogledam naprimer debelejšo puščico je težje ustavit (ima večjo vztrajnost) torej jo je verjetno tudi težje pognat.

    #12896

    Andrej Furman
    Participant

    Pozdrav.

    Oglašam se še enkrat na to temo, čeprav sem povedal svoje. Sedaj pač moram, ker je letelo nekaj direktno name.

    Sem trmast in moja značilnost je, da povem direktno tisto kar mislim. Je pa res, da se trudim to povedat premišljeno in če je tako pri meni tudi stoji in vztrajam pri tem, če mi nekdo ne prepriča drugače. Saj tudi vi vztrajate pri svojem, ali ne! Da pa imam, sem imel v večini primerov prav pa običajno pokaže čas. Samo en primer, mogoče bo Arian spet jezen pa najprej opravičilo, spoštujem Ariana, vem da veliko dela na področju apnee in je kar nekaj dobrih stvari tudi naredil, vendar kar bom povedal je res in ti bodo drugi lahko pritrdili. Že več kot 10 let se borim za apneo v SPZ. Kaj vse sem delal ne bom govoril. Nato se je le našel Arian, ki je bil to pripravljen delat v SPZ. Nato sem 1-2 leti gnjavil, da naj napravijo pravila (to je bila zahteva predsedstva SPZ), da bi lahko začeli tekmovati, … Nato so prišla pravila neka (sedaj bom mogoče za nekoga žaljiv) umetnina, ki nisem mogel drugače, kot jo skritizirati do konca, že takrat sem jim rekel prevedite prepišite pravila AIDE ali IAFD malo popravite, prilagodite razmeram v Sloveniji …. , sam sem jim ponujal moj prevod. Spet sem bil nergač, trmast, nesposoben, ….. . Lansko leto so fantje le malo šli pravila skozi in jih nekoliko popravili, seveda še vedno so bila naša slovenska (mi najbolj pametni), čeprav sem predlagal isto. Potem smo mi (PDM, H2Oteam) naredili prvo državno prvenstvo, pač morali po pravilih SPZ, ker je bila mednarodna zasedba smo delali tekmo po AIDA pravilih (le ta vsi poznajo, so desegljiva v angleščini, ..), v pravila tekme smo dali spremembe, prilagoditev na pravila SPZ (takšen je mednarodni standard). Tekmo smo organizirali (zaradi števila tekmovalcev) v 3 progah (dinamiko). Doživeli smo veliko kritiko na forumu apnee2000 (kako smo si lahko dovolili takšen varnostni propust in organizirali tekmo v 3ji progi od roba bazena, ki je popolnoma nevarna, … ) in veliko kritiko mož iz AIDE (ki so kritizirali, da naša tekma ni bila po njihovih pravilih). Skratka mi smo izpadli bedaki, …. .

    Nato pa glej ga šmenta svetovno prvenstvo AIDE v Švici je bilo organizirano na 8 progah (dinamika), moj komentar, medkilic: »budale, ali ne« in danes, pred dvema mesecema so se na SPZ, apnea komisija odločila da bo prevedla AIDA pravila in jih prevzela za svoje. Sedaj nihče ne reče prav si imel Andrej, tudi naši fantje so me grdo gledali. Rečejo pač: ja tako pač je. Mladi pač rinete z glavo skozi zid že dolgo je znano, da je optimalno športno moštvo kombinacija mladosti in izkušenosti.

    Pa še za uvod nekaj. Svetovni splet je če ga ne znaš uporabljati realno, ena velika potegavščina. Na teh forumih, se pojavljajo, oglašajo, ljudje, ki nimajo niti malo (zelo malo) pojma. Strokovnjaki, izkušeni, se na njih sploh ne oglašajo. Od starejših lovcev v Sloveniji, ki imajo kaj za pokazati (so bili dobri lovci in so še) in za povedati se še nihče ni prijavil in oglasil. To je njihov vzroka zakaj ne (nerealnosti, bedarije), poskušal sem že marsikoga prepričati drugače, pa očitno ne gre. Jaz sem edini takšen bedak in se nekaj »prepiram-vas prijateljsko prepričujem« z vami, no sicer pa jaz nisem tisti, ki ima kaj za pokazat. Vendar zakaj počnem to, ker sem pač v Mariboru s tem začel, fante gnjavil, forsiral, … da kaj napravijo, delajo. Veliko so naredili in daleč prigurali. Ni moja zasluga, de nebi kdo misli. Prosili so me, da naj pomagam, dogovorili smo se, da bom, vendar sem jim povedal, da bom in to le pod pogojem, da lahko povem kaj mislim in tudi njih ne šparam (ti lahko povedo). Mogoče to malo manj delam z njimi na forumu, več pa ob srečanjih. Zato vam toplo polagam na srce, vsega kar je na forumih ne verjemite, krepko razmislite, poglejte na kakšne bolj strokovne strani se posvetite, preberite kakšno strokovno razlago, debato. Fiziologija še zdaleč ni 1+1 = 2, enako fizika. Iz tega razloga včasih v naš klubi pripeljem kakšnega stručkota, tudi svetovne klase (bil je dr. Denoble eden od razikovalcev hiperbarične medicine pri DAN, dr. Mancevič trener plavalne reprezentance Slovenije v odhodu, ki je med drugim treniral tudi Salnikova, …. ), res da včasih tudi kakšnega bolj običajnega smrtnika (vendar strokovnjak na svojem področju), vse to zaradi tega, da bi stvari začeli gledati tudi iz druge strani ne samo iz svoje laične (laično logične) in pravilneje ocenjevati razne komentarje in debate v laičnih krogih na forumih. Vendar je to zadeva, ki traja dolgo časa, ne moreš kar tako ljudi nekaj prepričati, …

    Mogoče si opazil, da včasih koga sprovociram, da kaj odgovori, ker se je nekoč predstavljal kot velik strokovnjak, oh in sploh, če si pogledal njegov odgovor boš videl, da je skoraj nepopoln, v dveh treh besedah, včasih niti ne stavku.

    No dovolj sem kvasaril, sedaj pa k odgovorom na tema lesenjača: kot sem povedal nisem fizik, fiziolog, … da bi lahko trdil stvari 100% vendar po svojem malenkostnem znanju fizike in fiziologije si to tako razlagam, vi pa mi s svojim znanjem razložite drugače in če boste dovolj prepričljivi vam bom sigurno verjel in vam dal prav, takšen človek pa sem.

    Gume in delovanje sile, ki jih sproža guma.

    Očitno so uporabljali krožne gume pred parom gum. Upam, da se s tem strinjate.

    Če si dobro pogledate kako so nastavljene par gum na puško in primerjate kako so nastavljene krožne, ter po skici potegnete sile, ki delujejo ob sprožitvi puščice boste videli, da pri paru gum sila deluje vzporedno s smerjo izmeta sulice (idealno, vsa sila/energija gume se uporabi za izmet sulice), le ko daste drug par gum, ki je nekoliko nižji le ta deluje malo v drugi smeri kot je izmet puščice. Pri cirkularnih gumah to ni pravilo (saj mora biti sprednji del nameščen pod sulico) že pri prvem paru gume, del sile/energije gume, ki potiska puščico v izmet, se porabi za premagovanje večjega upora vodila puščice, ki tišči puščico v pravo smer (smer v katero jo usmerja cev puške). Torej jasno in logično del energije se porabi za premagovanje drugih sil, kot je osnoven namen, raven, čim-daljši izmet puščice.

    Drugi problem cirkularnih gum je, da se pri napenjanju (zaradi krožnega poteka gume skozi glavo) včasih (običajno je to pravilo kot izjema) guma malo zamakne in je v takšnem primeru en del gume daljši od drugega. Pa si sedaj zarišite sile in delovanje obeh delov gume, ter sklepajte, kaj se dogaja s puščico. Zato se običajno cirkularne gume zapenjajo z vrvico ne s podkvijo (da lažje zdrsi) in se uporabljajo za puščice, ki nimajo zarez temveč navarjene kavlje (da lažje zdrsnejo in se prilagodijo, kolikor se lahko).

    Esclapez, Riffe, … … niso budale (so izkušeni možje, v ribolovu že več let kot mi, ki se tu nategujemo), verjetno ne bi naredili pušk s parom gum, če bi bile te slabše od cirkularnih, saj je cirkularno glavo za puško neprimerno lažje narediti. Je pa res, da ima vsaka svoje prednosti in slabosti. Vsakega posameznika stvar je kaj si bo kupil izbral, tako kot puško.

    Ne nazadnje sedaj že na lesenjačah prakticirajo montažo para gum (kar je precej težje izvedljivo) poglejte si na spletni strani od OMER.

    Glede tega kam zleti guma ena in druga po strelu, pa tako. Tudi par zleti čez glavo, mogoče le da malenkost manj kot cirkular, kar pa je lahko tudi slaba stran (zapletanje v vrvico).

    Tudi pri več cirkularnih gumah ena še vleče, ko druga že končuje z vleko. Tako, da to ni teorija, ki bi vzdržala Sandi.

    V fiziko trzaja se ne bom spuščal, pre_slabo poznam zadevo. Glede na obliko izvedbe nekaterih res velikih lesenjač in moji kurji logiki bi pritrdil Juretu, da na trzaj precej vpliva upor (tudi tisti Sandijev primer s skakanjem na čoln, me je v to prepričal). David zapisal si spletno stran : http://www.teak-sea.com na kateri je ta mega lesenjača precej ploščata, kot deska, zakaj le, da ima večji vertikalni upor in tako manjši trzaj (navzdol, od zadaj navzgor, zaradi sil ki delujejo z gum na puščico) ter seveda večjo plovnost. Z maso nima kaj dosti logike, saj drugače bi jo izdelali iz hloda. Bom pa zadevo pri strokovni javnosti preveril in če mi bodo pripravljeni odgovoriti vam odgovor posredujem.

    Podatke o streljanju na ribe (razdalja) sem pobral iz knjige Blue water hunting in včeraj zadevo preveril. Običajno streljajo na maksimalno razdaljo 4m. Pri strelu na 6 m ima sulica 9mm že 15 cm padca, to se pravi, da mora biti izredno velika riba, da jo zadeneš ali moraš imeti zelo dobro uvežban strel (merjenje), da zadeneš, vprašljiv pa je še preboj. Seveda pa nekateri delajo mega lesenjače, ki so sicer uporabne za posebna okolja in pod posebnimi pogoji. Si se kdaj vprašal: kako to napenjajo (na eni spletni strani, naslova nimam tukaj, je priprava za to napenjanje, to je stroj ne … ), kako plavajo z njo pod vodo. Verjetno imajo le te res takšen domet do 12m, saj če računaš, puška dolga 2m puščica še 30cm več, torej ko puščica pride iz puške je že 4,3m oddaljena od lovca , da takšna stvar, top z xx gumami in puščico debeline več kot 9mm v vodi leti do 12m in tudi več bi verjel. Vendar ostani pri za nas normalnih, običajnih puškah (evropejskih, si opisal v svojem članku).

    Puške naslon za ramo. Sem videl, nekaj starih slik. Včeraj sem prelistal kar nekaj spletenih strani pa je nisem našel, kar nekaj let sem redno prebiral Free diverja (avstralski časopis za podvodni lov in potapljanje na dah) mislim, da sem takšno z naslonom za na ramo videl le parkrat. Sicer pa sem to zapisal, ugovarjal zato, ker ti v tvojem članku pišeš:« Ampak vsaka palica ima dva konca – puške s sredinsko nameščenim ročajem imajo tudi eno veliko slabost, to pa je prisiljen položaj, ki ga ima lovec pri strelu – dvignjen trup, puška pa vedno pravokotno na telo lovca. » kar pa ni res, temveč je to le izjema kot pravilo. Sicer pa ti pošlji kakšen naslov na spletu, kjer bo takšna puška. Te velike, za katere si prilepil naslov se položijo na ramo (hrbet) in se za ročaj držijo z obema rokama ali imajo celo dva ročaja.

    Nisem še imel možnosti poizkusiti Achle, posodil si jih v MB vendar jaz takrat nisem mogel, nisem imel prilike priti zraven. Sem pa testiral Riffe puški-dve, mislil sem si kupiti eno, pa moram reči, da razen v določenih elementih me niso navdušile in pri meni odtehtale cene in ostalih komplikacij (nabava dodatne, rezervne opreme) pri posedovanju takšne puške, konkretno Riffe. Bom pa če bom imel kdaj čas, mogoče uspel urediti, da lahko streljamo tudi v bazenu z veseljem primerjal, sprobal tudi Achiles ali katero drugo in pač povedal svoje mnenje. Tudi pri kavici se lahko pogovoriva.

    Kot sem že nekje povedal nisem fizik, fiziolog, … da bi lahko trdil stvari 100% vendar po svojem malenkostnem znanju fizike in fiziologije si to tako razlagam, vi pa mi s svojim znanjem razložite drugače in če boste dovolj prepričljivi vam bom sigurno verjel in vam dal prav, takšen človek pa sem.

    #12897

    Andrej Furman
    Participant

    No našel sem naslov za napenjanje: http://rocknfish.com/Cocking_Supergun.html

    #12898

    Menci
    Participant

    Še moj prispevek…

    Najprej Sandi- tvoje razmišljanje je pravilno glede mase, k temu dodaj še relativno nizke hitrosti izstrelitve pod vodo in še podatek, da se sila dodanih gum linearno sešteva. Precej izračunov na to temo je izdelal Dapiran na svoji spletni strani. Vpliv na maso puške je zelo velik, zato se kakšen “super gun” s 500kg izstrelne moči prevaža na strehi vozila kot skakalne smuči. Pri tem pa izstrel in uporabnost recipročno impresionirata! http://rocknfish.com/Supergun.html (z veseljem bi jo probal, če mi jo kdo napne, kaj pa potem…) Ko bo enkrat izdelan tudi Achilles na 4-5 gum, ki bo natančen tudi na 6m, ga pripeljem na test v Kosirino – Andrej… 😉

    Glede oblike ročajev pri Achillesu pa nosim glavno odgovornost. Sam sem razvijal ročaj, ki bi se kar najbolj izkazal pri večurnem lovu. Pri tem so me vodile 20 letne izkušnje z različnimi puškami, ljubezen do oblikovanja lesa, želja po opori v dlani pri horizontalnih premikanjih puške in udobna lega zapestja pri dolgotrajnem držanju. Izkazalo se je, da pri univerzalnem ročaju ob bočnem premiku puške prihaja do zamika zapestja iz idealne lege. Ročaj, ki bi bil narejen povsem po meri roke pa utruja in tišči členke v zapestju (Jure!). Tak ročaj se uporablja pri tekmovalni MK puški, ki se v roki čvrsto drži le kratek čas ob streljanju, zato je osnovna ideja ročaja za podvodno puško rahlo držanje (le vodenje), z dvema prstoma in čvrst prijem ob strelu, ter opora za dlan in sredinec ob bočnih premikanjih. Upoštevana pa je tudi “lega” lovca v vodi in plovnost puške, zato je probavanje puške “na suhem” nekaj drugačno od preizkusa v vodi.

    lp M

    #12899

    mrandrej
    Participant

    Za te vaše razprave obstaja zelo preprosta razlaga in sicer v obliki Newtnovih zakonov (predvsem drugi in tretji).

    Lahko si jih osvežite na:

    http://sl.wikipedia.org/wiki/Newtonovi_zakoni_gibanja

    in s pomočjo energije (kinetične)

    http://sl.wikipedia.org/wiki/Energija

    V vodi, podobno kot v vesolju (kjer velja stanje breztežnosti, se pravi teže ni, masa pa je) ne igra vloge teža, temveč masa, ker sila “mora pospešit” maso, še vedno velja F=m*a (zato imajo debelejše puščice pri istih gumah manjšo hitrost), kar pomeni, da je sila enaka produktu mase in pospeška.

    Do podatkov o masi in hitrosti puščic lahko pridete na Dapiranovih straneh oz. na voljo so prevodi v Hrvaškem jeziku (http://www.submania.hr/index.asp?ID=3&RE=3&T=64).

    To kar se tu omenja kot povratni trzaj, to je vse tako bolj približno in temleji na subjektivnih občutkih, ki navadno niso najbolj točni.

    Povratni sunek razložimo s 3. Newtonovim zakonom, pri tem upoštevamo še kinetilčno energijo, ki je za gibajoče telo enaka produktu polovice mase in hitrosti na kvadrat. Iz tega lahko izračunamo kakšna je energija gibajoče puščice. Na drugi strani (enačbe) je puška in lovec (odvisno kako drži puško in koliko sunka se prenese na njega), ki imata maso. Če poznate še čas koliko traja ta sunek lahko izračunate pojemek in posledično iz tega tudi silo s katero deluje trzaj (F=m*a).

    Če malce obrnemo zadevo lahko silo povratnega sunka ocenimo tudi preko prožnostne energije, ki je enaka polovici raztezka vzmeti (gum) na kvadrat pomnoženi s koeficientom vzmeti (gum), ki je konstanta. Iz tega lahko izračunamo (ocenimo) koeficient gum in potem preko Hookovega zakona pridemo do sile raztezka gum (F=l*k), kjer je l raztezek in k koeficient.

    Če vemo, da se gume raztegnejo nekje na 300-330%, potem to malce poračunamo in dobimo koeficient raztezka preko energijske enačbe (Wk=Wpr).

    Pri vsem tem pa je za podvodnega ribiča najbolj pomembno to, da puška generira čim manj neželenih komponent povratnega sunka (povratni sunek vedno bo, pri enakih pogojih bo imel enako silo, ne glede na puško). Neželene so tiste komponente povratnega sunka, ki ne delujejo v nasprotni smeri od gibanja puščice in zato vplivajo na smer gibanja puščice.

    Zato je pri strelu zelo pomebno, da puško držimo trdno v roki na način, da se povratni sunek prenese na naše telo v nasprotni smeri gibanja puščice (s tem povečamo maso na drugi strani enačbe).

    LP, Andrej

    P.S. Ko sem stisnil predogled sem videl, da je bilo že precej postov napisanih med mojim pisanjem, tako, da je mogoče že kdo kaj o tem fizikalnem vidiku napisal.

    #12900

    Andrej Furman
    Participant

    Zdravo Andrej.

    V redu si napisal, vendar bi te prosil, da odgovoriš direktno na vprašanje trditev:

    Ima lesenjača zaradi svoje mase manjši trzaj ali ne in koliko??

    Brez enačb prosim. Sicer pa super, da si to dokazoval in izvajal. Si nam veliko pomagal. Vendar jaz in verjetno še kdo, smo bolj navadni smrtniki za fiziko.

    Hvala.

Viewing 20 posts - 1 through 20 (of 38 total)
  • You must be logged in to reply to this topic.