-
AuthorPosts
-
02/08/2005 at 05:52 #5858

Andrej FurmanParticipantNo – da se predstavim še jaz, Andrej F. Moje polno ime in priimek je Andrej Furman.
Star sem že …… okrog Abrahama, čisti okrogli Abraham-ovec. Zato pa je moj življenjepis dosti obsežnejši kot marsikaterega od vas. Nekaj sem že napisal na spletnih straneh, da dodam še nekaj, kar na njih ni:
– S potapljanjem se ukvarjam več kot 30 let. Prvo masko sem dobil, ko mi je bilo manj kot deset let. Masko, ki je pokrivala oči, nos in usta ter imela na vrhu takšen rog (dihalko s ping-pong žogico za tesnenje). Od takrat, ko sem prvič pogledal pod vodo, sem zaljubljen v ta pogled in takoj, ko sem slišal za Potapljaško društvo Maribor (PDM), sem se včlanil vanj – že jeseni 1975.
– Sem inštruktor potapljanja M2. Inštruktorski izpit za M1 sem naredil še v Jugoslaviji, zadnja generacija, ki je izpit delala v Splitu 1989. leta.
Pri izvedbi tečajev sem sodeloval vse od leta 1980 in do leta 2000. Skoraj pri vseh tečajih, ki so bili izvedeni v tem obdobju, sem sodeloval, tako da me pozna večina tečajnikov iz tega obdobja.
– Od leta 1980 pa vse do 2000 sem delal tudi kot član izvršnega odbora (IO) društva, bil tajnik društva, predsednik sekcije za podvodni lov, plavanje s plavutmi. V tem obdobju sem bil predsednik organizacijskega odbora skoraj vseh tekmovanj, ki jih je organiziralo naše društvo (in bilo jih je veliko) razen Državnega prvenstva Jugoslavije v HPPP, ki ga je PDM organiziralo 1976 leta. V času mojega predsednikovanja športnim sekcijam, je šport v društvu dosegel največji razmah, nekaj zaslug za te uspehe pripisujem tudi sebi, svojemu delu kot organizator in svojemu športnemu udejstvovanju.
Leta 2000 sem odstopil, nisem več želel sprejeti dela v IO društva, saj se ne strinjam s smernicami, ki si jih je zadal nov IO in tako ne želim delovati. Kar sem tudi jasno in glasno povedal.
Vsako leto še organiziram tekmo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju Svetovni pokal, katerega tekmovanja sem soustanovitelj in skupini h2oteam pomagam pri uresničevanju njihovih športnih ambicij, organizaciji tekmovanj, kolikor je v mojih močeh.
V tem času je PDM doživela velik razcvet, imeli smo servis potapljaške opreme (edini v Jugoslaviji), svoj časopis (Potapljaške novice), dvakrat tedensko bazen za treninge rekreativcev in vsak dan bazen za treninge športnikov, vse generacije športnikov od 8 – 18 let in starejše – pravo piramido športnikov, sodelovali domala na vseh državnih prvenstvih, imeli računalniško vodeno članstvo, obveščanje in evidentiranje potopov, ur dela za društvo, 20 kompletov potapljaške opreme, dva kompresorja, dva kombija, dva čolna, …… – vse skupaj je bilo lepo, vzorno in strokovno vzdrževano, predvsem zahvaljujoč servisu in delu Andreja Muleja in Jožeta Krulca v njem.
V tem času je društvo imelo vsako leto več skupnih, družinskih, družabnih aktivnosti: piknik z rekreacijo za vse in s potapljanjem, novoletno zabavo, občni zbor s pogostitvijo, 1. majsko potapljanje celotnega društva v enem kraju (včasih nas je bilo več sto), poleti potapljaški tabor (najmanj mesec dni nekje v Dalmaciji), vsakih 14 dni potope v slovenskih rekah (Krka, Mura, Drava, Savinja, …) in jezerih, ribnikih in mlakah (Bohinj, Bled, Rački ribnik, Kamešnica pri Krogu, ribnik pri Ceršaku, ……… ), jesensko križarjenje s potapljanjem, redna srečanja pred in po treningih v Pristanu, teden podvodnega ribolova (običajno na Lošinju).
V tem času je imelo društvo kar nekaj družabnih, rekreativnih tekmovanj, ki so se jih radi udeleževali vsi športno aktivni člani. Z našimi sekcijami v Gornji Radgoni, Ptuju in kasneje v Murski Soboti ter klubom iz Celja smo organizirali krog tekmovanj Štajersko prvenstvo, ki je obsegal plavanje s plavutmi po Muri, orientacijo v Dravi, podvodni ribolov v Nerezinah, plavanje s plavutmi in apneo v bazenu Pristan.
Na vseh teh aktivnostih sem sodeloval, pomagal ostalim članom in vedno smo bili kot ena velika družina. Člani so se jih radi udeleževali.
– Aktiven sem bil tudi na republiški ravni, v Slovenski potapljaški zvezi (SPZ). Bil član IO SPZ, krivec da se je potapljaška zveza ločila od zveze za športni ribolov na morju. Eden od krivcev da se je razmerje oblasti v SPZ iz Ljubljane, DRM, preneslo tudi na ostala društva, občine.
Bil sem predsednik komisije za podvodni lov, ki je kot prva od športnih komisij imela vse pravilnike (tudi za izbor v reprezentanco, ki ga je izpisal Vane Fortič) že davnega leta 1985. Leta 2000 postal predsednik komisije za Plavanje s plavutmi in hitrostno potapljanje, tudi pri tej komisiji sem pripravil pravilnik, vendar sem od dela v njej leta 2004 odstopil zaradi mačehovskega odnosa SPZ, predvsem njenega predsednika Mitje Slavinca do športa.
Deloval sem tudi na Športni zvezi Maribor (ŠZM), kriv za slabe odnose društva z zvezo, saj se ne strinjam z njenim načinom delovanja in neke vrste – izmom, ocenjevanja in ločevanja športov in športnikov glede na športno panogo in ne na uspehe.
– Vse svoje dosedanje življenje sem se ukvarjal s športom, šport mi je prinesel tako slabe (poškodbe, razočaranja, … ) kot dobre (uspehe, zadovoljstvo, … ) stvari. Do 9 leta sem nekako iskal svojo športno panogo, telovadil, igral košarko, … . Od 9 leta dalje sem igral rokomet, bil član vseh selekcij rokometnega kluba Kovinar, nato rokometne selekcije Maribor, bil član mladinske reprezentance Slovenije v rokometu. Po končani rokometni karieri (1978. leta), sem se želel posvetiti športu v katerem bi lahko bil aktiven tudi na stara leta in tako sem prišel do potapljanja, se včlanil v PDM, saj uživam v morju, brez potapljanja bi bil ta užitek ne-popoln.
V PDM sem srečal veliko ljudi (Andreja M., Milana Š., Vojka L., Edija B., Vlada R., Stanka O., …. ), ki so me usmerjali, spodbujali, pomagali uresničevati moje želje, ambicije.
Veliko ljudi bi moral omeniti, ki so mi pomagali uresničevati visoke cilje, ki sem si jih zadal (predvsem pri organizaciji raznih tekmovanj in akcij, ki jih sam nikakor ne bi mogel organizirati), bili so domala vsi člani PDM v takratnem obdobju.
– V PDM sem na športnem področju tekmoval izključno v podvodnem lovu. Bil udeleženec vseh državnih prvenstev od leta 1980 – 1991. Osvojil nekaj naslovov prvaka Slovenije posamično, v paru z Milanom Šnuderlom (Šnukijem) ter ekipno v ekipi s Šnukijem, Izidorjem Gomilškom ali Samom Izlakarjem. Kar nekajkrat sva se s Šnukijem in tudi sam uvrstila na Državno prvenstvo Jugoslavije v podvodnem lovu, ki sva se ga s Šnukijem udeležila le leta 1990, ki je bilo zadnje državno prvenstvo Jugoslavije.
Leta 1992 sem se kot član slovenske reprezentance udeležil Svetovnega prvenstva v podvodnem lovu, na Malorki, v Porto Cristo, dosegel 39. mesto od nekaj čez 80 udeležencev, bil drugi najbolje uvrščen od Slovenskih tekmovalcev in dobil nagrado za ulovljeno največjo ribo (mureno okrog 5kg) med Slovenci.
Odločil sem se, da to leto in s svetovnim prvenstvom zaključim svojo kariero kot aktiven športnik in to tudi storil.
V društvu sem se tam nekje 1995 priključil »novi struji«, mladim športnim, zanesenjakom, ki so mi veliko pomagali pri organizaciji raznih aktivnosti (Kuliju, Tomsiju, Alešu P., …), ki so želeli v podvodnem lovu in apnei več in se je kasneje poimenovala h2oteam, kjer kot tak še vedno lahko uresničujem, zadovoljujem nekatere svoje ideje, želje, potrebe po športu. S h2oteam-om smo leta 2005 osvojili naslov državnega prvaka, Sandi, Mitja, Jure, Primož, …… so ponovno potrdili sloves PDM kot najbolj športno društvo in najboljše po rezultatih, v zadnjih 20 letih v Sloveniji.
No, če je že to nek moj osebni opis je prav, da še povem, da sem v tem času, ko sem deloval v društvu, končal ekonomsko fakulteto in imam univerzitetno izobrazbo, po specialnosti se ukvarjam z računalništvom, predvsem modeliranjem podatkov, organizacijo podatkov za poslovne aplikacije. Sem oče štirih otrok, starejša dva (Jaka in Špela) se tudi že potapljata in delita radosti podvodnega sveta z mano, mlajša (Pia in Nejc) pa še ne ustrezata starostnim kriterijem za potapljanje, če bosta to želela bom tudi njiju popeljal v čudovit podvodni svet.
Imam se za čistega Mariborčana, Štajerca, čeprav moje korenine – korenine mojih staršev izhajajo iz Primorske, obronkov Haloz in avstrijske Koroške. Verjetno mi je vsa ta mešanica genov dala neko zaljubljenost v morje in sneg. Od vsega najbolj obožujem podvodni lov. Ko plavam in gledam pod morsko gladino in če še ulovim kakšno ribo, sem zelo zadovoljen ter v tem na nek način uživam. Vesel sem, ker moji bližnji to uživanje delijo z mano.
Šport, podvodni lov, potapljanje mi veliko pomenijo v življenju, pomagali so mi prebroditi marsikatero težavo in v ključnih trenutkih mojega življenja omogočili, da sem ostal tisto, kar sem bil in sem še danes.
Moje fotografije si lahko pogledate na spletni strani:
http://forum.h2oteam.com , v fotogaleriji: IZ ALBUMA fotografije ulovov Andrej-a F.S H2OTEAM-om in na tej spletni strani sodelujem zato, da lahko svoje izkušnje delim z vami. Vam pomagam uloviti kakšno veliko ribo.
V kolikor vas kaj zanima, vprašajte!02/08/2005 at 12:33 #9929
Sandi BitencKeymasterWow Andrej to pa je bil sedaj opis. Pomoje, da te nebo noben več prehitel v dolžini . No vseeno zelo zanimivo, nekaterih stvari še tudi jaz nisem vedel.
Drugače pa je treba dodati še, da je Andrej trenutno naš trener oz. je vsaj najbližje treneru in je tudi zaslužen za doseganje naših rezultatov. Vsaj mojih. Vem da brez njegove pomoči nebi dosegel teh 100m in še marsičesa. Tako da.. Hvala Andrej za pomoč in podporo.
Kot ste že opazili, pa je Andrej tudi naš glavni člankopisec..
02/08/2005 at 15:08 #9930
Andrej FurmanParticipantSandi to da sm jaz zaslužen za tvojih 100m si si ti zabil v glavo. 100m in še več si dosegel sam. Jaz sem bil le bergla, ki ti je v določenem trenutku to znamko nekako pomagala doseči. Bil pa si že skozi zelo blizu nje, le te odločitve nisi sprejel. Poskusili smo in uspel si, lahko bi pa bilo precej drugače. 02/08/2005 at 21:38 #9931
Jure DaićKeymasterZdravo Andrej! Tudi jaz sem podobnega mnenja kot Sandi o doseženih 100m. Potreboval sem nekoga, ki je znal povedat jutri pa greš na 100m + obrat, takrat ko sem mislil da je 80m vse kar lahko naredim. Če bi mi to rekla moja babica, verjetno ne bi pomagalo!!!!
😆 😆 😆 Zgolj iz radovednosti pa me zanima, kako globoko si šel najglobje in koliko med ribolovom?
03/08/2005 at 14:29 #9932
Andrej FurmanParticipantZdravo Jure. Tako je, jaz nikoli nisem bil lovec na globine (nisem imel pogojev, varovanja), tako ne z jeklenko kot ne na dah. Pri jeklenki sem si dal mejo 50m, ki je že čez priporočljivo in bil tudi najglobje 49m (imam več kot 1000 potopov). Rečem ti nič posebnega, več sem imel od potopov, ki so bili do 32m kot globjih.
Na dah sem si stalno želel poizkusiti iti globje, vedar sem v PDM bil skoraj sam, ki je to delal. Tako, da sem šel najglobje zmerjeno 29m (s to globino nisem imel nobenih problemov).
Glede ribolova pa je tako, tu obstaja neka meja kjer se da dobro loviti za nas navadne smrtnike in je 15m. Vendar sem jaz le to presegel za par metrov. Sedaj zadnje dve leti ko imam računalnik za apneo, sem si izmeril najglobjo lovno globino 24m (vendar je moja optimalna globina tam med 17m in 20m). Za ribolov je pomebneje oboje: čas bvanja doli in globina. Sicer na ekstremnih globinah ni ekstremno več rib, le če res dobro poznaš pozicijo. Zobatci se v toplih mesecih lovijo idealno tik nad termoklino, to pa je tu med 13m in 18m.
Tiste, ki govorijo, da lovijo ekstremno globoko, jih jemljem z rezervo. Na svetovnem prvenstvu, katerega udeleženec sem bil je le 9 tekmovalcev (od cele svetovne eliteveč kot 80 tekmovacev) lovilo čez 30m.
Zato ne strmeti po gobini, raje se nauči dobro loviti in boš lahko uspešen tudi v plitvini, plitveje.
-
AuthorPosts
- You must be logged in to reply to this topic.



