V mesecu juniju sem se v Grčiji udeležil enega od večjih globinskih tekmovanj v letošnjem letu ”3rd Mediterranean freediving World Cup”. 14 dnevnega tekmovanja se je udeležilo 39 tekmovalcev iz 21 držav. Med tekmovalci je bilo možno zaslediti veliko znanih imen, kot so Guilliam Nery, William Winram, Kerian Hibbs, Natalija Molchanova,… Tekmovanje je potekalo v vseh tekmovalnih globinskih disciplinah: konstanta obtežitev s plavutmi (CWT), konstantna obtežitev brez plavuti (CNF) in prosti potop (FIM). Kljub močni zasedbi sem imel visoko zastavljene cilje. Želel sem se uvrstit med prva tri mesta v vseh disciplinah oziroma v eni od njih celo zmagati ter v vseh disciplinah postaviti nove državne rekorde. Tekmovalci pa so lahko ob predhodni najavi postavljali tudi rekorde v ne tekmovalnih disciplinah spremenljive obtežitve (VWT) in brez omejitev (NLT).
Prvi teden tekmovanja so bili organizirani vsakodnevni globinski treningi v konstantni in spremenljivi obtežitvi. Na prvem treningu sem se želel spoznati s pogoji za tekmovanje.
Potrebno je bilo pregledati poligone za segrevanje, način kako delujejo varnostni potapljači, kakšna je vidljivost, kolikšna je temperatura nad in pod termoklino,… Skoraj vse je bilo idealno, le temperatura 21°C je bila nekoliko prenizka za optimalen nastop. Naslednji dan sem bil pripravljen na globok potop. Vse je šlo kot po planu, a na 82m globine me je brez predhodnega opozorila močno zabolelo v desnem ušesu. Takoj sem obrnil in bolečina je počasi izginila. Uho me je bolelo cel dan in na naslednje treninge sem šel zelo previdno, saj nisem vedel kako bo z izenačevanjem. Ker se uho ni pozdravilo sem šel do specialista otorinolaringologije, ki mi je na moje veliko razočaranje prepovedal močenje ušesa vse do tekmovanja. Diagnoze pa mi ni uspel postaviti in me je naročil na ponovni pregled zjutraj pred tekmovanjem.
Dneve brez potapljanja sem prenašal zelo težko. Zunaj je bila neznosna vročina blizu 40°C, jaz pa se nisem smel niti tuširati. Te dneve sem izkoristil za oglede ostankov starih grških mest in gorskega sveta Kalamate. Ostali tekmovalci so mi sproti poročali o uspehih na treningih, jaz pa sem samo čakal ali mi bo zdravnik pustil nastopati na tekmovanju. Nekaj časa sem celo razmišljal, da bi se vrnil domov in bi tako privarčeval denar za hotel. Vendar sem ostal, v upanju, da se uho pozdravi.
Z velikimi pričakovanji sem dočakal drugi tekmovalni teden. Za prvi dan tekmovanja sem najavil državni rekord v FIM 86m, kar je bila tudi tretja najgloblja najava dneva. Zgodaj zjutraj sem šel na pregled k dvema ušesnima specialistoma. Oba sta povedala, da je z bobničem vse v redu in da se naj še en teden izogibam potapljanju. Ker sem čutil, da je z ušesom dosti boljše sem se odločil, da grem na zagrevanje in če bo vse v redu bom tudi tekmoval. V primeru, da bi v ušesu začutil bolečino bi se takoj obrnil. Tisti dan sem se uspešno potopil na 86m, a sem pokazal nejasen znak OK snemalcu namesto sodniku, ki sta stala 1 meter narazen. Zaradi tega sem si prislužil rdeč karton. Kljub diskvalifikaciji sem bil zadovoljen, saj sem videl, da je uho dovolj dobro. Potop po 4 urnem čakanju v čakalnicah in nervozi, saj nisem vedel, če bom sploh lahko tekmoval, pa tudi ni enostavna stvar. Rezultat dneva je bil 110m Francoza Guillaume Nerya, jaz bi pa ob belem kartonu zasedel drugo mesto.
Naslednji dan sem se ponovno odločil za potop na 86 metrov globine v isti disciplini. Ker sem bil bolje spočit kot dan prej, sem potop opravil brez težav. S tem sem postavil svoj 13. državni rekord. Najgloblje se je spustil William Winram na 97m, jaz pa sem zasedal drugo mesto v tej disciplini.
Po dveh dneh tekmovanja je bil na sporedu dan počitka. Ta dan smo bili priča posebnemu dogodku. Rusinja Natalija Molchanova je postavljala svetovni rekord v spremenljivi obtežitvi. Natalija je z uspešnim potopom na 125 metov globine odvzela WR Tanyi Streeter, ki si ga je lastila od leta 2003.
Na vrsti je bil naslednji tekmovalni dan. Tokrat sem najavil državni rekord s plavutmi in sicer 91 metrov. Pred potopom sem bil dobro pripravljen in povsem prepričan v svoj uspeh. Med potopom sem zamudil z ”mouth fillom”. To je posebna tehnika izenačevanja pritiska, ki se uporablja na večjih globinah. Ker sem videl, da ne bom uspel priti do 91m brez bolečin v ušesu, ki še ni bilo povsem pozdravljeno, sem obrnil na 78m. Bil sem nekoliko razočaran, a pred mano sta bila še dva tekmovalna dneva in s tem dovolj priložnosti, da pokažem kaj znam.
Četrti tekmovalni dan pa nam je zagodlo vreme. Ob nastopu najboljših tekmovalcev, ki smo štartali kot zadnji, se je morje pošteno razburkalo in v vodi je bil močan morski tok. Pred mano je štartal William Winram, ki je najavil osebni rekord brez plavuti. Zaradi slabih vremenskih pogojev je imel hujšo izgubo zavesti in na vodi so ga precej časa oživljali. Vse to se je dogajalo pred mojimi očmi le par minut do mojega štarta. Sam sem ponovno najavil 91 metrov s plavutmi, kar ob normalnih pogojih ne bi smel biti problem. Razburkano morje in dogodki pred mojim potopom so tudi pri meni vplivali na sproščenost. Globino 91 metrov sem dosegel, a sem po povratku na površino po prvem vdihu izgubil zavest. Že po 7 sekundah sem bil ponovno pri sebi, a potop je bil neveljaven. Ta dan smo skoraj vsi boljši potapljači zaključili z neveljavnimi potopi ali pa s kazenskimi točkami za prehiter obrat.
Zadnji tekmovalni dan sem ponovno nastopal odlično. V disciplini s plavutmi sem se potopil 91 metrov globoko in postavil še en državni rekord. Tokrat je bil protokol na površini opravljen brezhibno in z veliko rezerve. S to globino sem zasedel končno 2. mesto v tej disciplini. V disciplini FIM sem z globino 86m obdržal 3. mesto, saj me je vmes prehitel še Francoz Guillaume. V disciplini brez plavuti žal nisem nastopil in si s tem nisem uresničil cilja doseči 3 državne rekorde in uvrstitve med prva 3. mesta v vseh disciplinah. Vseeno sem se doseženih rezultatov zelo veselil, saj sem imel na tekmovanju veliko problemov z desnim ušesom. Po treh dnevih treningov pa je kazalo, da sploh ne bom smel nastopati.
A sreča mi je bila vseeno naklonjena. Zasedel sem tudi neverjetno 3. mesto v skupni razvrstitvi vseh treh disciplin, kljub temu, da v disciplini brez plavuti nisem niti nastopil.
Prvo mesto v skupni razvrstitvi si je že tretje leto zapored zasluženo priboril Francoz Guillaume Nery, drugo mesto pa Novozelandec Kerian Hibbs. Odlično je nastopil tudi Kanadčan William Winram, eden od boljših tekmovalcev zadnjih let. V disciplinah CNF in FIM je osvojil 1. mesto, ker pa ni nastopal s plavutmi je v skupni razvrstitvi končal za mano.
Končni vrstni red:
Konstanta obtežitev s plavutmi (CWT)
1. Guillaume Nery FRA 114m
2. Jure Daić SLO 91m (DR)
3. Jakob Hansen DAN 90m
3. Kerian Hibbs NZL 90m
Prosti potop (FIM)
1. William Winram CAN 97m
2. Guillaume Nery FRA 94m
3. Jure Daić SLO 86m (DR)
Konstantna obtežitev brez plavuti (CNF)
1. William Winram CAN 72m
2. Guillaume Nery FRA 70m
2. Kerian Hibbs NZL 70m
Skupna razvrstitev:
1. Guillaume Nery FRA 278 točk
2. Kerian Hibbs NZL 240 točk
3. Jure Daić SLO 197 točk