September 2012

Lovec:	Mojca Potrč
Datum ulova:	sobota, 15. septembra 2012
Žrtev:	lica
Teža:	9.2 kg
Globina:	2 m
Lokacija:	KvarnerOtok Pag
Tehnika lova:	Plitka šulja (do 10m)
Puška:	DemkaDemka 110

Zasvojen z ribolovom, to pomeni od maja do novembra vsake 14 dni obvezno plavat. Plavat vedno z opremo, če hočem, da je vse popolno pomeni, da mora moja puška Demka 110 redno na servis.

Poslušam nasvete puškarja Tomaža iz Brnčičeve, da je potrebno zamenjati vrvico, kaj če pride velika riba, poznavalsko modruje in našteva, da med velike ribe sodijo brancin 3kg, zobatec 5 kg, lica 10 kg.
V desetih letih podvodnega ribolova sem videl in srečal že marsikaj, lica pa sem videl samo v Piranskem akvariju. Kljub temu dam zamenjat vrvico, saj nikoli ne veš…

Z popravljeno Demko za vikend odidem na Pag, kjer imamo bazo. Vremenske prognoze napovedujejo umirjeno burjo, lepše vreme, celo malo juga in zahodnika. Obeti so odlični, tako da povabim še Robija in mu obljubim lep lovski vikend.

Nestrpno čakava najavljeno napoved a burja ne pojenja celo krepi se, ovčice na morju, dajejo slutiti, da je čoln bolje pustiti privezan na pomolu. Vidljivost je sicer odlična, tako da so dobro vidni razpenjeni valovi, ki bičajo obalo sosednjega otoka. Biti na morju a ne oditi na želeno mesto, prinaša razočaranje vendar izkušnje kažejo, da v burji ni veliko lovske sreče. Vseeno pa ostane možnost, da čoln lepo ostane privezan, midva pa zaplavava, kar iz obale, ob obali je morje mirno, voda pa mrzla, tako da misli že uhajajo na 7mm obleko.

Odločno zaplavava in lov se začne. Iskanje zaklonov med skalami je enostavno, zakaj obala je močno razčlenjena. Po pričakovanju so edine ribe , ki jih srečam ciplji, pa še ti samo porcijski nič več. Plavam naprej misli pa uhajajo na dneve, ko je bil lov uspešnejši. Kljub vsemu pozicije pred sabo skrbno pregledujem, se držim obale in upam vsaj na orado ali pica.

Občutek imam, da se pred menoj nekaj dogaja, saj neki veliki blisk in temna senca pritegneta mojo pozornost. Popolnoma obmirujem tesno se stisnem k obali in gledam v plavajoči hlod, ki se mi približuje, nekaj podobnega še nisem videl, vendar takoj prepoznam lico. Časa za razmišljanje kaj storiti ni. Plava hitro, elegantno, v vsej svoji lepoti, vendar ne beži. Imam občutek, da me ni zaznala ali pa me preprosto ignorira. Odrinem se od obale, zaplavam za njo, takoj se odločim za strel, časa ni bilo niti za neko točno merjenje, zanašam pa se, da je bila tarča ogromna.

Po streljanju so trenutki trajali neskončno, ker ne vem kaj se je zgodilo, da je zadeta mi pokaže mulinel, ki se začne odvijati, spustim puško, z obema rokama držim vrvico, katera je vedno bolj napeta, potopim se, zaplavam proti ranjeni ribi. Nemočno leži ob kamnu, prestrašena, nemočna zadeta v zadnji del repa. Z roko jo primem za škrge, s tem pa je pošel strah , da se iztakne iz puščice. Izbira dvo peresna puščica se pokaže za pravilno.

Ocenjujem velikost, ugotovim samo to, da je ogromna. Tako velike morske ribe še videl nisem, kaj šele da bi jo uplenil. Ob vsem veselju imam pa tudi nekaj slabe vesti z enim samim strelom sem pokončal to lepoto narave, vendar zdaj ni čas za moraliziranje, čas je za veselje in fotografiranje.
V tej točki se lepota zgodbe tudi konča, kaj sedaj početi z to ribo, v hladilnik ne gre, tehtnica se ustavi pri 9,2 kg, meter pa je od začetka repa pokazal 102 cm.

Doma sem povabil vse sorodstvo, 20 ljudi, zakuril sem ogenj, vglavnem iz vinske trte, ribo smo razrezali na primerne koščke in jo spekli. Bila je vrhunska.