| barakuda | |
| 7 kg | |
| 25 m | |
| Ostalo | |
| Lov v modro | |
| Granda |
Tokrat sem se na zimski dopust odpravil na tropski otok Zanzibar. Glede na atraktivnost tovrstne lokacije sem po mnogih letih ponovno načrtoval ribolov v oceanskih morjih. To je pomenilo precej logističnih težav, saj je bilo potrebno s seboj vzeti vso opremo za podvodni ribolov. A za lov na takšni lokaciji se definitivno splača vložiti nekaj dodatnega truda.
Sprva sem se dobro pozanimal glede zakonskih omejitev in kako ribolov izvesti legalno. Na otoku je ogromno lokalcev, ki so me bili pripravljeni za denar peljati na ribolov, ki je za turiste prepovedan. A obstaja le en uraden ponudnik, ki ima registrirano obrt izvajanje ribolova za turiste in z Nicom sva se dogovorila za celodnevni izlet.
Zjutraj sva se ob zori z barkariolom in še enim lovcem odpravila na oddaljen koralni greben, ki je najbolj ”ziher” lokacija za ulov. Glede na to, da sem sposoben loviti na -30m je bil Nico prav vesel, da lahko po dolgem času lovi na tej poziciji, saj so le redki turisti sposobni loviti na tem grebenu. Po prvih potopih uvajanja in prilagajanja na nekoliko drugačen lov sem bil pripravljen za pravo akcijo. Na prvih potopih sem videl veliko majhnih barakud, na katere nisem streljal, saj so tehtale med 1-2kg. A kar kmalu sem se med eno čeko v plavo znašel v veliki jati ogromnih barakud. Nekatere se tehtale blizu 10kg a so bile precej oddaljene in sem puško obrnil na mojo desno, kjer so mi prav tako velike barakude prišle izza hrbta. Izbral sem si najbližjo in jo precizno zadel. Ni bila največja a zame je bila rekordna, saj sem navajen na Jadranske barakude (Škarame), ki so praviloma precej manjši. Veselje ob takšnem ulovu je bilo izjemno. Po prvem poziranju pred kamero je prišel barkariol in ribo sem dal na varno.
Ker je bilo še dopoldne smo nadaljevali z lovom a v brezvetrju ni bilo rib kot bi pričakovali. Zelo podobno kot na Jadranskem morju. Velika razlika pa je bila v izjemno močnem morskem toku, ki nas je nosil ob grebenu, kot da smo v reki. Predelali smo že cel greben dolg +3km a rib ni bilo. Takrat je zapihal veter in pojavile so se ribe. Na eni od ček sem ulovil Giant Travelly-a, kar mi je bila že od nekdaj velika želja. GT je pokazal veliko borbenost in lepo mi je kontriral ob vlečenju na površino. Moji lovski apetiti so bili s tem potešeni a še vedno sem upal na kak res mega ulov, npr. tune, Marlin-a ali Wahoo-ja. Na grebenu sem ulovil še nekaj travelly-ev in Nico je že postal nervozen, saj je še vedno bil brez ulova. Tedaj se je tudi njemu nasmehnila sreča in ulovil je prvo Cobio na Zanzibarju, ki je tehtala +10kg. Zame je bila to čisto nepoznana ribja vrsta. Nato smo spremenili taktiko in šli smo na lov v modro daleč od obale, kjer je bilo dno na +70m. Ribe smo privabljali z brumanjem in blinkerji. Kmalu sem zagledal nekaj velikega in sem se potopil proti ribi, ki se je umaknila k Nicu a ta jo je zaznal prepozno in zamudil strel. Na površini mi je povedal, da je bil to Wahoo, dolg +2m in da tako velikega še ni ulovil, ocenil ga je na preko +23kg (kolikor znaša njegov rekord). Ponovno sem se potopil v bližino blinkerja in pod seboj sem gledal večje jato velikih Kraljevih Mackerel. Na desni sem opazil, da se je vrnil veliki Wahoo in da sem tokrat precej boljše postavljen. Prišel mi je na domet in zadel sem ga idealno točno v sredino. Upal sem, da mu bo puščica prebila hrbtenico a to se žal ni zgodilo. Vedel sem, da imam monofil poškodovan, saj se mi je pred tem eden od Travelly-ev zavlekel med skale in pri tem ranil monofil. Vseeno sem upal, da bo zdržal in med 10 sekundnim plavanjem do površine sem se pred kamero veselil izjemnega ulova. To je bila prva riba večja od mene! Mulinel se je zelo hitro odvijal in užival sem v tem hipnotičnem zvoku! Ko sem vrvico zategnil je monofil takoj počil in tako je bila 9mm puščica izgubljena, Wahoo pa je prosto plaval svojo pot. Žalost, da sem izgubil takšno trofejo je bila zelo velika. Jaz sem šel menjavat monofil, menjavat puščico,… in med tem je Nico ulovil še 2 veliki ribi. Ob vrnitvi v vodo sem naredil par potopov in odločili smo se, da zaključimo. Ulova je bilo več kot smo pričakovali in dosti več kot smo potrebovali. Na poti nazaj domov smo se ustavili na dveh mestih, kjer smo ribe razdelili med lokalce. Jaz sem 2 ribi nesel v hotel, da so mi jih naslednje dni pripravljali na različne načine. Tako sem se naužil še lastnih rib, ki so bile drugače vsakodnevno na meniju.
0 Odzivi na "Januar 2022"