Januar 2011

morska žaba (grdobina)
8 kg
11 m
KvarnerLošinjski arhipelag
Plitka čeka (do 15m)
BleutecBleutec Acid 105

Glede na lanskoletno sezono, ko mi prav nič ni šlo po maslu, saj sta se mi snela prva lepa zobatca v karieri in ko sem še marsikaj drugega zašuštral, si tudi za začetek letošnje nisem obetal kaj posebnega. A že včeraj, prvi dan v vodi, se mi je nasmehnila sreča v obliki lepe orade, tako da sem danes zjutraj odšel na morje bolj miren kot ponavadi.

Očeta sem s čolnom zasidral na plitvini rta, kjer naj bi malo namakal trnek in vmes kakšnega pokadil, jaz pa sem odplaval nekaj sto metrov stran, pod pečine, ki so mi zelo pri srcu. Tukaj voda na nekaterih delih skoraj navpično pade zelo globoko, vmes pa se najdejo tudi stopničasti prehodi, ki se začenjajo nekje v povprečju 10m globoko.

Ker je ta predel tudi sredi sezone bolj malo obiskan s strani podvodnih lovcev, je zato bolj bogat z ribicami. Tukaj sem doživel srečanje z velikim gofom, zobatci in nemalokrat tudi s kakšno veliko orado, čeprav v buklah piše, da ne marajo preveč strme obale. In še ena stvar mi je na takem terenu všeč. Ker sovražim bojo, se tukaj brez nje počutim varnega, saj so potopi tik ob steni in lahko izplavaš navpično brez bojazni. Pa še lepo je, še posebej kadar je voda zelo bistra, kar pa na Cresu in Lošinju ni redkost.

No, in potem sem odpujsal, pardon, odplaval tja na tiste place, bolj z namenom, da se malo utečem kot pa kaj resnega ujamem. Delam potope tja maksimalno do 13m globine. Apneje so bolj kratke, maks. do 1min15sec, pač primerno mojim izkušnjam in začetku sezone. Voda je še vedno precej mrzla, ima 11 stopinj, pa tudi vidljivost ni ravno navdušujoča. Vsake toliko preplašim kakšnega pica ali pa jato fratrov, ki lebdijo v senci stene. Priplavam do nekega roba v steni, ki tvori žleb v globino. Nadiham se in navpično »zaronim«. Na predelu, kjer se stena zažne prelamljati in postane položnejša, planiram krajšo »čeko«. Še preden pristanem na dnu, jo točno pod sabo zagledam. Kot privid, skoraj zlita z okolico, je ležala tam-prava pošast. Vehementno, kot da se ne zmeni zame, čeprav sem vedel, da ji bije srček v upanju, da ostane neopažena. A na žalost tokrat ni bilo tako. Ja, taki pač smo. Natančen strel v tem primeru res ni bil problem. Medtem ko plavam navzgor, mi ne gre v glavo, saj si srečanja s tako ribo, kaj šele njenega ulova, res nisem nikoli predstavljal. Kasneje sem prebral v knjigi, da lahko pozimi ali spomladi priplava v plitkejše predele, kjer potem lahko postane (sicer redek) plen lovca. Ko jo vlečem proti površju, v samem zanosu niti ne čutim njene teže, šele ko jo imam ob sebi, dojamem njeno velikost. Plavava skupaj do čolna in skoraj ne mrdne, očitno je bil strel solidno izveden. Ko jo bašem na čoln, fotru skoraj cigaret iz ust pade, riba pa končno podivja in še zadnjič pokaže svojo moč. Konča se še ena, tokrat najbrž res dolga ribja zgodba.

No, moram pa reči, da je bila kljub letom zelooo okusna. Niti košček ni šel stran. Še kosti so muce lizale dolgo v noč…

25/01/2020

0 responses on "Januar 2011"

Leave a Message

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

© H2O team. All rights reserved.
X