Sandi nov Guinnessov rekorder

Ste se že kdaj vprašali, kako bi bilo 24 ur živeti pod vodo, plavati in se predati popolnoma drugačnemu svetu, kot ga poznamo tukaj, na kopnem. Nekaj takega je zanimalo Sandija Bitenca, znanega mariborskega potapljača na vdih in vsestranskega športnika, ki se bo 26. junija podal na 24-urno podvodno izkušnjo, kjer bo poskusil podreti Guinnessov svetovni rekord v plavanju na vdih. Tako bo namreč poskusil preplavati več kot 44 kilometrov.
Ker pa je tovrstna izkušnja vsekakor nekaj posebnega, smo vam vse odgovore na vprašanja pridobili kar iz ust Sandija samega, ki je za vas spregovoril o ciljih, želji in nedoseženem … Vse, kar mu bo ta izkušnja doprinesla in ga še dodatno obogatila.

Zakaj postaviti Guinnessov rekord, napiši nekaj o sebi in dosedanjih podvigih?
»Predvsem zato, ker rad iščem meje človeškega duha in telesa in v takšnem rekordu je prav gotovo zajeto oboje. Doseganje nečesa nadpovprečnega me osrečuje in biti v nečem najboljši na svetu me je mikala že od nekdaj. O prejšnjem rekorderju Andyu Le Sauceu sem prebral že leta nazaj, ko sem se s potapljanjem na vdih šele začel ukvarjati. Takrat je bil to eden dosežkov, ki je name naredil velik vtis, saj si ga nisem mogel niti predstavljati. Nato pa sem sčasoma in s trdim treningom prihajal do vse boljših rezultatov in se enostavno prepričal, da je ta rekord možno podreti. To je bilo nekaj več kot leto dni nazaj in od takrat se zanj intenzivneje pripravljam. Sam do svojega 19 leta nisem bil športnik. V mladosti me je omejevalo predvsem zdravje, saj imam astmo in bronhitis. Ko sem spoznal, da se da kljub temu dobro ukvarjat s športom pa me je začelo zanimati vse. Nad potapljanjem na vdih pa me je najprej navdušil film Luca Besona »Big blue«, ki sem ga gledal še kot otrok. Ko se mi je ponudila možnost ukvarjanja s tem športom sem jo zagrabil in od takrat tudi aktivno sodeloval pri razvijanju tega športa pri nas.

Med bolj ekstremne podvige vsekakor spada »Projekt – 2901«, ki smo ga kot skupina izvedli avgusta 2006. V enem dnevu smo takrat zavzeli najvišjo točko Slovenije, Triglav, se s kolesi pripeljali do Pirana in se tam potopili na najglobljo točko Slovenije, z enim samim vdihom. Lani sem uspešno zaključil še IronMan triatlon tekmovanje pri katerem je treba odplavati 3800m, prekolesariti 180km in preteči 42 km.

Tudi pri potapljanju na vdih sem dosegel kar nekaj lepih rezultatov na državnem nivoju, bil sem večkratni državni prvak v več disciplinah, državni rekorder, moji osebo najboljši rezultati pa so z enim vdihom preplavanih 154m v bazenu in 53m v globino, dih pa sem zadržal več kot 6 minut in pol.«

Si prvi freediver, ki si sprejel takšen izziv?
»Ne nisem prvi freediver. Zgodovina rekordov iz te discipline sega že v leto 1991, zadnji pa je bil postavljen leta 2001. To je eden najstarejših rekordov, ki je povezan s potapljanjem na vdih saj se rekordi v tekmovalnih disciplinah praviloma postavljajo večkrat letno.«

Koliko treningov, priprav je bilo vloženih v ta podvig?
»Mislim, da se na tak podvig pripravljaš vse svoje življenje. Velik del bi pripisal psihološkim pripravam, na kar te lahko pripravi le življenje samo. Kar se tiče fizičnih priprav pa je tukaj zelo pomembna bazična pripravljenost, ki pa jo športnik mora graditi in nadgrajevati neprestano. Čisto specialistične priprave usmerjene prav v ta rekord pa potekajo od septembra lani, ko je padla dokončna odločitev.«

Kaj potrebuješ, da lahko tak rekord izpelješ; obstaja kakšna posebna oprema, prehrana in priprave?
»V prvi vrsti potrebuješ predvsem dobro fizično in mentalno pripravljenost. Fizično kondicijo si nabiram pri Mirotu Jerencu v Fitnes studiu Forma, mentalno pa pri dr. Zdravku Strniši. Potem seveda potrebuješ kar nekaj znanja procesov v telesu pri potapljanju na vdih. Od opreme bi marsikoga zanimala monoplavut s katero plavam, potrebna pa je še neoprenska obleka ter 9 kilogramov uteži. Uteži so zelo pomembne in sem jih naredil sam, da z njimi dosežem kar najboljšo pozicijo telesa pod vodo. Glede prehrane je stvar še nekoliko zakomplicirana, saj med rekordom enostavno ne bom imel časa opravljati še kakšnih večjih potreb. Zato po klasični polnitvi glikogenskih rezerv, ki se prične že 1 teden pred rekordom, zadnja 2 dni ne jem ničesar. Prehranjujem se le z energijskimi napitki. Enako tudi med samim rekordom. Hrana bo definitivno velik faktor pri postavljanju rekorda, največji pa bo sigurno mentalna moč in ohranjanje motivacije, ko se bodo pričeli pojavljati občutki utrujenosti in bolečine.«

Kako boš deloval po uspehu oziroma neuspehu?
»Zaenkrat še nisem razmišljal o naslednjih podvigih. Najprej se bom sigurno posvetil nekoliko bolj urejanju zasebnega življenja, ki je ob pripravah kar trpelo. Prepričan sem, da bom še dobil kakšno noro idejo. O neuspehu trenutno še sploh ne razmišljam. Najverjetneje bi se ga v takšnem primeru lotil še enkrat.«

Pričakuješ, da bo kdo šel preko tvojega rekorda, kdo bi bil to sposoben?
»Vsekakor ne pričakujem, da bo ta rekord stal večno. Menim, da je kar nekaj potapljačev na vdih sposobnih podreti trenutni rekord, morda celo še kakšen iz Slovenije.«

Kakšni pa so pravzaprav pogoji, ki jih moraš izpolniti, da se ti bo priznal vpis v Guinnessovo knjigo?
»Guinness ima tukaj kar stroga pravila. Na kratko je tako, da mora biti vse posneto brez prekinitev, zmeraj morata biti prisotni dve neodvisni priči, ki pišeta dnevnik in ga potrdita, poslati je potrebno še poročila medijev, ki nekako potrjujejo rekord in še en kup ostale dokumentacije. Seveda pa lahko pošlje Guinness na dogodek tudi svojega človeka.«

Celoten trening in priprave na sam podvig je spremljal tudi njegov trener Miro Jerenec, ki je ob tem povedal:
»Vsaka 24 urna dejavnost postavlja trenerja in njegovega varovanca pred vedno nove in nove izzive. Bazično poznavanje fiziologije in metod treniranja zaradi časovne dolžine pride pod vprašaj. Ali bo telo sposobno nevtralizirat zakisanost? Ali bodo mišice in še posebej statični deli gibalnega sistema sploh vzdržali toliko časa? Kaj bo z hidracijo? Kako dovajati dovolj kvalitetne hrane, take, ki bo čim manj obremenjevala sistem? Kako preseči potrebo telesa po spanju? To in mnoga druga podobna vprašanja so se mi porajala ob tej ideji, da bi se lotil tega podviga. Ker poznam Sandijeve sposobnosti sem že od začetka verjel, da to lahko realiziramo. Regeneracija je ena od prednosti (danosti), ki bodo imele ključno vlogo pri samem podvigu. Zlitje repetativne moči in hitra izmenjava plinov v telesu so se pri njemu zlile v harmonično sožitje, kakršnega še v svoji praksi nisem srečal. Mentalna moč je drugi dejavnik, na katerem gradim svoje prepričanje v uspeh. Tako stabilno osebo, sposobno tako visoke stopnje koncentracije povezane s nepopustljivostjo redko srečaš. Nekateri so pač poklicani za premikanje človeških meja. Dolžnost drugih pa je, da pri realizaciji takšnih in drugačnih podvigov sodelujemo in pomagamo s svojim znanjem in izkušnjami. Skratka, vrhunsko pripravljen organizem je sposoben vrhunskih rezultatov. In cilj mojega načina vadbe je ravno doseganje in preseganje povprečnosti.«

Spletna stran Guinnessovega rekorda: http://www.guinness.h2oteam.com