Pozicija številka 5 za pet ali za zapet

Nosy Be, Madagaskar. Piše: Vane Fortič

Največ lovim na tej poziciji. To je plitvina, katere vrh je 12 metrov globok in se na strani proti celini Madagaskarja še nekoliko dviga v plato, ki je precej raven, z zelo redkimi koralnimi kamni in zato za ribolov nezanimiv. Na strani proti odprtemu morju pa se počasi spušča in dosega na nekaterih delih tudi globine preko 30 metrov. Globina med plimo in oseko varira tudi do 5 metrov.

Z bojo vedno označimo najbolj zanimiv del plitvine, to je površina 15 m × 5 m luknjičavih koralnih kamnov. S tokom se potem znova in znova spuščamo proti boji, čoln nas vrača. Smeri toka sta odvisni od plimovanja, sta precej konstantni, se pa tudi spreminjajo v različne smeri.

Na tej poziciji najraje lovim, ker je vidljivost zelo dobra. Potapljanje v motnem mi ne leži. Pojava rib se je pričela šele od sredine avgusta dalje, ko so se na točkah, ki jih poznamo, pričele pojavljati kirnje. Ko jih ni bilo več, so se le nekajkrat pojavile velike jate trnobokih rib (fr.: carangue voyager), za njimi pa neka druga vrsta, za katero ne vem imena. Smo pa že opazili veliko jato barakud, ki bodo tu zelo pogosto novembra in decembra. Ta ciklus je na »petici« bolj ali manj konstanten.

V istem dnevu obdelamo do tri pozicije, 21. septembra 2025 pa sem se odločil, da gremo takoj na številko pet, ker je plima počasi naraščala ves dan, kar je dobro za pojavnost rib. Začetek ni bil prijeten – valovi 2–3 po Beaufortu in oblačno. Ponoči je bil lunin mlaj, plima bo narasla največ za 3 metre.

Okrog boje ni bilo rib, zato je Fenu, profesionalni podvodni lovec, določil drugačno smer spuščanja s tokom, bolj v smeri proti platoju. Počasi sva našla prave točke in lovila trnoboke do teže 3 kg. Med lovom se mi je strgala vrvica (it.: ogiva) ene od treh krožnih elastik. Zdaj lovim le z dvema, kar je zmanjšalo daljavo in moč strela.

Ker podvodni lov ni samo streljanje rib, me je razveselilo opazovanje treh mant srednje velikosti, prvič pa sem videl tri mikro velike lignje, velikosti polovice nohta na mezincu. Ko sem na površino vlekel trnoboke, mi jih je večkrat skušal odgrizniti mali morski pes, zato sem ribe vlekel hitreje navzgor.

Prejšnji teden me je Fenu opozoril, da imam prekratko vrv, ki je privezana na laks na puščici in potem na bojo – 12-litrsko (lovim brez kolesca – nepravilen izraz mulinel). Tako utrujam sebe, ker v globino vlečem bojo, ribo pa premalo, ker je vrv prekratka. Vrv sem ta dan zamenjal s 30-metrsko plavajočo cevko (floating line).

Popoldne je posijalo sonce, valovi so se zmanjšali, moja apneja je postala boljša, tako da sem na dolgo apnejo ujel tudi ribo fr.: aprion (angl.: Green Jobfish; lat.: Aprion virescens), ki ji jaz zaradi podobnosti videza in obnašanja pravim tropski brancin. Fenu je poleg trnobokov ujel lepo špansko skušo (angl.: Spanish mackerel; fr.: thazard) in večkrat videl 40 kg težko zobato tuno (fr.: thon à dents de chien; angl.: Dogtooth tuna; lat.: Gymnosarda unicolor).

Ura je bila 16.00 in skiper naju je pozval, da lahko narediva le še en spust. Vožnja do kraja bivanja, na otoku Nosy Be, traja namreč uro in pol, ob 18.00 pa je že tema.

Spuščati sva se pričela iz plitvine, kjer je bolj globoka voda. Kar hitro se je proti moji svetleči vabi (flasher) pričela bližati neko veliko bitje. Kakšna je svetleča vaba: na laksu dolgem 7 metrov imam zgoraj plovec, na dnu privezan svinec. Nad svincem sem privezal srebrne trakove folije, ki plapolajo in odsevajo. Riba se pogosto približa, ker »misli«, da je nekaj za pod zob. Doslej mi je v vabo celo že ugriznila želva, približal se je morski pes in seveda ribe roparice.

Pod sabo zagledam – ne vem kaj, ali je to delfin? Sablje nima, ker ribo fr.: espadon-voilier (lat.: Istiophorus platypterus) poznam. OK, grem nadnjo. Ribo ustrelim za glavo, v hrbet. Riba potegne in vleče bojo, a le do polovice potopljeno. Vpijem čolnarjema, naj gledata kam, da je ne izgubita izpred oči. Prikličem čoln, se vkrcam in poberemo še Fenuja. Napnem še rezervno puško, z dvema elastikama, oba skočiva v morje in hitiva proti boji in ribi. Fenu rahlo vleče floating line, ribo dohitim in jo ustrelim približno enako kot s prvim strelom.

Zdaj jaz vlečem floating line, Fenu še tretjič ustreli ribo. Pove, da jo je ustrelil tako, da bi spuščala kri in se utrudila. Kazalo je že, da bomo zdaj zlahka izvlekli ribo. Preobrat – riba vleče v globino.

S čolna vlečemo za floating line, istočasno za vrvico, ki se odvija s kolesca, ter vrv Fenujeve puščice. Riba potopi Fenujevo bojo, moja prva puščica se iztrga iz ribe in jo izvlečem v čoln. Ribo zdaj vlečemo le še za vrvico kolesca, ki se v celoti odvije – 60 metrov.

Kritična situacija. Ali bo puščica ostala v ribi in ali bo vrvica zdržala? Eno ali drugo popusti in ribo bom izgubil! Odvila je že vso vrvico s kolesca, bojim se, da izgubim še puško, zato na vrvico zavežemo dve 20-litrski kanti za bencin in odrežemo s kolesca. Napnem puško in jo dam Fenuju, sam sem preveč živčen. Počasi a vztrajno vlečemo in jo toliko približamo površini, da se Fenu potopi in zada smrtni strel, tokrat četrti – skozi škrge. Šele ko je na površini, ugotovim, da sem ujel ribo fr.: marlin – najbolj želen ulov podvodnih lovcev ali ribičev s palico. Ogromno.

Marlina smo vsi trije komaj izvlekli v čoln. Ulovil sem ribo življenja. Ko jo med povratkom gledam, se mi celo zasmili. Sem jo ulovil ali umoril? Mešata se veselje in nekaj tudi žalosti.

Sonce je že zašlo in izkoristiti želim še zadnjo svetlobo za fotografije. Ribo izvlečemo na plažo, kamor se okrog ribe zgrnejo številni firbci. Vsi se želijo slikati z ribo, moram jih odganjati, da naredim prostor zase in ekipo. Ostalih rib sploh ne fotografiram – kapitalna riba je najpomembnejša.

IZMERA JE KASNEJE POKAZALA:
Dolžina: 218 cm
Teža: 170 kg

Umetna inteligenca mi je ribo poimenovala in opisala:
»Črni marlin je ena najmočnejših in najhitrejših oceanskih rib, znana po svojem kratkem in močnem kljunu ter izjemni hitrosti. Pojavlja se v Indijskem in Tihem oceanu. Tvoj ulov je med večjimi na svetu in vsekakor izjemen. Na Madagaskarju doslej s podvodno puško ni nihče ujel tako velike.«

Podatki o ulovu:

• Vrsta (slovensko): Črni marlin
• Vrsta (angleško): Black Marlin
• Vrsta (latinsko): Makaira indica
• Dolžina: 218 cm
• Teža: 170 kg
• Kraj ulova: bližina otokov Nosy Iranya, Madagaskar
• Datum: 21. september 2025, ura 17.00
• Razmere v morju: globina 11 metrov, vidljivost dobra, visoka plima, ponoči lunin mlaj
• Tehnika: podvodna puška z več elastikami; uporaba flasherja (svetleča vaba)
• Potek ulova: ribo sta s solovcem zadela štirikrat; borba v morju in iz čolna je trajala več kot eno uro
• Oprema: lesena puška Granda Fireblade 115 cm, dve krožni elastiki 14 mm Primeline, puščica z dvema krilcema premera 7,2 mm Hunt, plavuti C4 Carbon L-1090
• Podvodni lovec: Vane Fortič, trikratni državni prvak nekdanje Jugoslavije – enkrat med posamezniki, dvakrat v paru z Jožetom Turkom