-
Naj dodam novo lokacijo na potapljaškem zemljevidu PDM kluba. Tja smo začeli hodit koncem 90.let. Domačini smo nas kar hitro vzljubili in vzeli za svoje. Kamp pri Begotu je bil naš dom v tistih poletnih mesecih. Naj povem, za vse, ki še niste bili na Zlarinu, kje otok sploh leži. Najlažje je rečti, da je prvi otok nasproti Šibenika, v bljižini so še Prvič, Otok mladosti (kot se je zaradi turizma poimenoval),… ter cel kup lokacij kamor smo hodili na potope. Ne daleč stran je otoček Sokol, kjer je dolga leta kraljeval Gospod Jastog, pa Sestrice, Hrbušnjak, Vrkljača in ….. V samen kampu ni bilo nikoli dolgočasno. Pričeli smo s tradicionalnimi Zlarinskimi skoki v vodo. Štartnino smo v trgovini blagovno zamenjali. Kune in lipe za Babiča. Gajbo je dobil zmagovalec, ki je žirijo (beri ženske) najbolj navdušil s skoki. V seriji treh skokov je bil zadnji precej svoboden in plod ustvarjalnosti in domišljije. Zmagovalec je nagrado delil še dolgo v noč oz jutro s svojimi potapljaškimi kolegi. Pižama parti je razkrila zakaj v mariborski bolnišnici primanjkuje pižam. Srdeljada in Zlarinska noč….lahko bi ti dve prireditvi poimenovali tudi Noč PDMja in Čas je za PDM. Ljudje so od blizu in daleč prišli na Zlarin, vsi so si zapomnili PDM. Herman je na vrh drevesa na osrednjem trgu obesil našo klubsko zastavo. kr hitro se je zastavi pridružil še klubski voziček.
Šotorijada je dosegla višek 1999. leta, ko smo dobesedno imeli šotor na šotoru. Takrat so se začele tudi velike težave s sanitariji. Frangežica, Benko & co. so skoraj odnesli Begota v drek. Vse smo preživeli in se z veseljem vrnili tudi naslednje leto.
več dogodivščin pa v nadaljevanju. se nadaljuje……
Za Zlarin je po moje še zdaj komu žal, da nismo uspeli z idejami ki so nekaj časa živele v nas, da bi si tam postavili stacionarno bazo. Mislim, da je če potegnem črto, Zlarin bil najprimernejši v vseh ozirih, lokacije za potope, kamp, kompresariat, prijazni domorodci, maestral je pihal tak točno, da si si lahko po njem uro nastavo….
ja, zlarin…… če se le da, ga vsaj enkrat na leto obiščem. letos sem v minusu.
tam smo še pustili nekaj tauhov za bolpol.
Letos sem se tam ustavil z na plovbi s Korčule v Ankaran. Meni se zdi da je Zlarinske romantike konec. Maglicin denar je naredil svoje. .. ogromno plovil, se vec turistov, mesto je ob polnoci vsak dan kot takrat na “sardeladah” res ne vem ce bi mi se pasali tja… vsaj ne taki kot smo bili Tauhi so bili pa dobri…Sokol, pa hrid Sestrice, Zirje, Hrbosnjak…
ja. kdo bi si mislil. tud maglica je zaustavil dela na otoku. predtem je seveda porušo in posekal celo nirvano z okolico. pripeljal ogromno materiala in počasi zidal. prav grozno je zgledalo, ko pomisliš na nirvano in…….. za kempom na poti do drugega kempa so zrastle neke vile. kr naenkrat. no, glavno da se je maglica umiro in smeče vozijo z otoka. tauh lokacije pa so še vedno tam in nekaj pravposebej noro dobrih. če sam pomislim na tisto čer tam neki. tajka pred tauhom izgubi masko, puhi ima dve in eno posodi tajki, tauh pa taki….da lahko umreš od smeha tak je bil noro dober. tja smo potem hodli tauhat še cel teden. pa puhi je našel tajki masko. direkt je pado na njo.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.
