H2O team H2O team forum SCUBA POTAPLJANJE (z jeklenko) splošne teme Potapljaška nesreča, 11.07.2009

Potapljaška nesreča, 11.07.2009

  • Avtor
    Prispevki
  • #7220

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Kot ste do sedaj verjetno že vsi slišali, se je v soboto 11. julija 2009, v kraju Cetinje pri Kninu na Hrvaškem zgodila potapljaška nesreča, v kateri je izgubil življenje naš član in prijatelj Dejan Šarman.

    Veliko se je pisalo o sami nesreči, pa vendar so okoliščine še zmeraj nejasne. Vsaj meni.

    Prvi od reševalcev, ki je prispel na kraj nesreče je bil Petronje Tasić, prav tako moj prijatelj, ki ima potapljaški center na Braču, me je sproti obveščal o dogajanju ter mi prav tako poslal načrt rovov izvora Cetinje, jame v kateri so se tisti potapljali trije člani društva Novasub iz Ljubljane in Dejan Šarman.

    Prvi potop, ki ga je Petronje opravil v soboto zvečer okrog 20.30 je bil potop v desni rov, kjer je sifon in bi v primeru, da bi Dejan zašel v to smer morda, lahko še dihal. Ko ga tam ni bilo so možnosti za preživetje izjemno padle, saj drugih sifonov v tej jami ni. Edina možnost bi bila še da bi se skoz levi horizontalni rov prebil do Gospodske jame, v kateri bi lahko prišel tudi na suho, vendar pa je prehod toliko ozek, da z vso svojo opremo (na sebi je imel 4 jeklenke in velik fotoaparat), ne bi prišel skozi. Reševalna akcija se je tako za tisti dan prekinila.

    Po pričanju sopotapljačev, s katerimi pa nisem govoril osebno, se same zgodbice iz medijev nekoliko križajo. Po mojih informacijah sta se dva člana odprave spustila naprej na dno Glavaševega izvora Cetine, ki se nahaja nekaj globlje kot 100m. Voda v izviru je izredno bistra, saj se iz prvega dna na 70m prav lepo vidi vhod v jamo, ampak le dokler si previden in ne skališ vode. Celotne stene in dno so namreč polne mulja oziroma ilovice, ki izredno hitro skali vodo, do te mere, da vidljivosti praktično ni.

    Najverjetneje je prišlo pri dotiku tal do takšne skalitve in prvi par se je pričel dvigovati. Medtem se je potopil tudi drugi par, v katerem je bil tudi Dejan. Srečali naj bi se na približno 80m in se pričeli skupaj dvigovati, saj se je voda vse bolj kalila. Najverjetneje so takrat pričeli izgubljati dnevno svetlobo nad seboj. Prvi par se je dvigoval hitreje in je uspešno prišel na izhod. Dejan pa je s sopotapljačem zavil v napačen rov in sicer v slepi rov, ki se dviga vzporedno z glavnim, vendar par metrov bolj levo. Na približno 23m sta pričela s prvim dekompresijskim postankom ter preklopila iz mešanice Trimix, ki se uporablja za zelo globoke potope na mešanico Nitrox, ki se uprablja za dekompreskijske postanke oziroma za plitkejše potope.

    #21846

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Po postanku sta se pričela dvigovat in hitro naletela na slepo ulico. Seveda sta se pričela ponovno spuščati, od takrat pa je zgodba precej luknjasta in potek dogajanja je le ugibanje.

    Dejstvo je, da je Dejanov spoptapljač našel ponovno na površje. To je bilo okrog 15. ure v soboto. Tam se je po prvih informacijah nahajal še en potapljač, ki naj bi skrbel za opremo, vendar pa se nikjer več ne omenja? Potapljači so sprožili prvo reševalno akcijo v lastni režiji o kateri pa nimam nobenih informacij. Po mojih informacijah naj bi pomoč poklicali tudi šele po cca treh urah.

    Tako so proti večeru prišli s helikopterjem na Brač po Tasića, ki je eden redkih, ki to jamo dobro poznajo. V njej se je potapljal že pred leti, ko je pomagal pri snemanju filma Dubine. Po prvem neuspelem poskusu, je naslednji potop opravil v nedeljo zgodaj zjutraj. Počasi je preiskoval rove in pričel tudi z preiskovanjem slepega rova v katerega sta prejšnji dan zašla potapljača. Iskanje je potekalo počasi zaradi mulja in kalne vode. Tako mu ni uspelo preiskati celotnega slepega rova. Reševalna akcija je sedaj postala že bolj akcija iskanja, ki pa je bila do ponedeljka ponovno prekinjena.

    Klic me je prebudil ob 9:02, ko me je poklical Tasić in mi sporočil grozno novico, ki me je kljub temu, da sem jo pričakoval, popolnoma sesula. V tistem pogovoru sem izvedel le, da je našel Dejana na vrhu slepega rova, zagozdenega ob muljasti polici in da ima še vso opremo pri sebi, tudi podvodni fotoaparat. Vprašati nisem mogel nič ampak sem se samo zahvalil za informacijo in prekinil zvezo. Čakala me je še neprijetna naloga žalostnonovico posredovati najbližjim saj sem očitno imel prve informacije. Šele čez kakšno uro sem se uspel zbrat in ponovno poklical Tasića, da mi je povedal še kaj več. Povedal mi je, ga še niso uspeli povleči iz jame in da ga je le zavezal ter, da je potrebno počakat da se voda nekoliko zbistri. Menda tudi ni bil zelo zagozden saj ga je lahko premikal levo in desno.

    #21847

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Naslednji klic je bil ob 11:04, ko so Dejana potegnili iz jame. Na sebi je imel še vso opremo, vse jeklenke z zrakom so bile odprte in prazne.

    To je pomenilo, da prva teorija o nesreči, ki se je do takrat najpogosteje omenjala ne drži, namreč, da je ob ponovnem spuščanje morda pozabil ponovno preklopit na Nitrox in bi zato v globini lahko dobil zastrupitev s kisikom, ki je podobna kot epileptični napad.

    Glede na to, da ni bil zelo zagozden je tudi manj verjetno, da se je zagozdil že takoj po deko postanku in se ni mogel rešit, kar se tudi ne ujema z domnevnim pričanjem njevogega sopotapljača, čeprav bi bila takšna razlaga še najenostavnejša. V primeru, da se zagozdiš ob polico se ti lahko, ob vsej opremi, ki jo imaš na sebi zgodi, da ne moreš več premikat rok. Če je polica pred tabo se tudi nimaš nikjer za odrinit, do opreme ne sežeš, da bi jo lahko odprl…

    Naslednja možnost je da ga je, zaradi izredno slabe vidljivosti zagrabila panika in enostavn ni našel poti iz rova. V paniki lahko človek izgubi še tisti delček orientacije, ki ti ostane v breztežnostnem prostoru in poplni temi, v slepi rov namreč ne prihaja niti malo dnevne svetlobe. Če se nato še nekajkrat zaletiš v steno, se kje zagozdiš ob kakšno skalo, pričneš hiperventilirati… Čeprav je tudi ta razlaga dokaj neverjetna, saj je bil Dejan zelo izkušen potapljač z ogromno opravljenimi potopi.

    Tudi možnost, da bi se enostavno izgubil se mi zdi zelo neverjetna, saj rovi niso tako zapleteni, da v kakšni uri ali celo dveh ali treh, kolikor je Dejanu še ostalo zraka, ne najdeš izhoda.

    Možno je, da se je odločil iti v napačno smer ter zaplaval v rov na levo in se pri vračanju ponovno vrnil v slepi rov ter se tam nato zagozdil.

    To so vse ugibanja, vprašanje pa je če bomo resnično vedeli kaj se je takrat dogajalo. Nekoliko bolj jasno bo morda, če bomo dobili podatke iz potapljaških računalnkov Dejana in njegovih sopotapljačev. Takrat bomo lahko vsaj videli kdaj sta se s spoptaljačem razšla ali je plaval takrat še naprej ali je bil na miru, morda celo videli kako je potekala poraba zaraka v iz jeklenk in bomo lahko tako sklepali ali je dihal hitreje kot ponavadi, kar bi nakazovalo paniko ter kako dolgo je v bistvu še živel.

    #21848

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Pomanjkljivosti so vsekakor sledeče:

    – menim, da so bili potapljači na potop preslabo pripravljeni. Morda niso poznali niti natančno načrta rovov, ker če bi ga bi najverjetneje lahko Dejana hitro poiskali, celoten potop do točke kjer se je nahaj in nazaj traja namreč maksimalno 40 minut. Vprašanje, tudi če so predivdevali da se lahko voda tako močno skali, da prepreči dotok svetlobe in tako onemogoči natačno identifikacijo pravega rova za izron.

    – ne vem ali so uporabljali vrv, prva poročila so sicer omenjala vrv vendar pa kasneje o njej ni ne duha ne sluha. Načeloma v pogojih tako dobre vidljivosti in nekompleksnih podvodnih objektih vrv ni potrebna je pa zmeraj priporočljiva.

    – najhujša napaka pa je definitivno, da sta se sopotapljača ločila eden od drugega. Če je bila vidljivost tako slaba, da se nista videla niti čisto od blizu, bi se morala navezati ali pa držati. Seveda pa je tukaj problem z opremo in predvsem fotoaparatom. Osnovno pravilo, je da svojega buddija nikoli je zapustiš.

    – tudi prva reševalna akcija, ki je imela še največje možnosti za uspeh je bila očitno slabo organizirana.

    – klic na pomoč po treh urah je absolutno prepozno.

    Kaj bi bilo če bi imeli vrv? Kaj bi bilo če bi buddy počakal? Kaj bi bilo če bi Dejan odvrgel odvečno opremo? Vprašanja, kaj bi če bi tukaj seveda niso na mestu. Žal se je vse skupaj končalo na najslabši možen način in tega sedaj ne moremo več spremeniti.

    Meni je celotna zgodba dala konkretno mislit, saj sem se tudi sam zadnje čase potapljal že preveč sigurno, preveč rutinsko in zato neprevidno. Nesreča nas lahko doleti na vsakem potopu ali celo na poti do njega zato bodimo previdni. Žal se učimo šele iz takšnih primerov.

    Dejana ne bomo nikoli pozabili!

    #21849

    Jure Daić
    Keymaster

    Novica o Dejanovi nesreče je tudi mene zelo pretresla. Odkar sem izvedel, da ga pogrešajo mi misel nanj ne gre iz glave. Še pred par dnevi je bil pri meni, se oglašal na forumu,… sedaj pa ne dojamem, da ga več ni med nami. Okoli nesreče je preveč nepojasnjenih okoliščin, da bi lahko izluščil kak zaključek, zato raje ne bom ugibal v debati na forumu. Ne morem pa razumet, da so tako izkušeni potapljači naredili toliko dobesedno glupih napak.

    Dejan R.I.P., nikoli ne bomo pozabili na tvoj nasmeh in s svojimi fotografijami boš vedno med nami.

    Jure

    #21850

    pehtran
    Participant

    Sožalje vsem, ki ste ga poznali. Miha

    #21851

    asja
    Participant

    Priznam, da je tudi mene novica šokirala. Za nesrečo sem slišala že v nedeljo, potem pa sem šla v ponedeljek zjutraj pogledat na internet da vidim kaj se dogaja in ko sem videla njegovo ime sem mislila da ni res. V petek smo se še pogovarjali za potapljanje na Krku, sedaj ga pa kar ni več.

    Počivaj v miru!

    p.s. Mislim da so se novinarji malo zmotili. Kraj Cetinje se nahaja v Črni Gori, reka Cetina pa mislim da izvira v istoimenskem kraju, torej Cetina. Nisem mogla točno preverit, ker nimam karte v manjšem merilu. KO sem slišala Cetinje sem razlagala mojemu očetu, da je bila nesreča v Črni Gori.

    Profil izvira je pa objavljen samo na neki francoski strani, na drugih ga tudi jaz nisem našla.

    #21852

    Tomsy
    Participant

    Na žalost se je zgodilo, kar zmeraj vsi upamo, da se nikomur ne bo.

    Zadnje dni imam “kaos” v glavi, saj mi novica o Dejanovem pogrešanju in nato žalostnem koncu meša občutke…

    Sandi ima največ podatkov, a tako kot sam pravi, preveč je še lukenj v celi stvari, da bi vedeli kaj se je točno dogajalo.

    Kakorkoli že, izgubili smo dobrega kolega, človeka s pozitivnim pogledom na svet in neizmerno željo po odkrivanju lepot našega planeta.

    Dejan, tvoje fotke bodo ohranjale spomin nate večen!

    Sožalje družini.

    #21853

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Asja, gre za kraj Cetine (http://en.wikipedia.org/wiki/Cetina) in reko Cetino. Kraj Cetinje je res v Črni Gori.

    #21854

    pohorc
    Participant

    V veselju do potapljanja in napačni oceni pred potopom glede dobre vidljivosti na samem izviru Cetine se je pozabilo na osnovne varovalne ukrepe ki so obvezni za jamsko potapljanje.

    Vas Cetina in sam izvir reke Cetine je zelo lep kraj, a od tega trenutka za potapljače žalosten.

    pohorc

    V imenu Potapljaškega društva Maribor in mojem osebnem imenu – iskreno sožalje.

    #21855

    branch
    Participant

    Tudi jaz ne morem dojeti, da se je to res zgodilo. Novica me je močno pretresla. Sploh, ko sem zvedel, da gre za našega člana Dejana.

    Skozi slike in spomine boš večno med nami. Počivaj v miru. Moje sožalaje vsem žalujočim.

    #21856

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Glede na to, da se pojavljajo tudi neke govorice, da Dejanovi sopotapljači ovirajo oz. prikrivajo potek dogodkov, bi želel le opomniti, da so bili tudi oni njegovi prijatelji, ter da po mojih informacijah nikakor niso poskušali ničesar prikriti. Bilo je nekaj govora, da skrivajo potapljaške računalnike ipd.. Mislim, da so se vsi potapljali brez potapljaških računalnikov, o čemer tudi krožijo govorice, vendar pa je dejstvo, da porapljaških računalnikov za tehnično potapljanje ni ravno veliko in tudi večina tehničnih potapljačev se potaplja brez njih. Tako tudi hrvaški reševalci, ki so Dejana iskali. V bistvu se celotni potek potopa predvidi na površini in potem se uporablja globinomer, da se temu tudi dosledno sledi. Dejan se je sicer potopil malenkost globlje, kot je to planiral pred potopom, vendar to ni bila usodna napaka.

    Menim, da je bila usodna napaka, da niso poznali natančnega načrta podvodnega objekta v katerega so se potapljali, oziroma morda ga ni dobro poznal le Dejan. Moje mnenje je, da če bi Dejan poznal načrt, bi vedel kje se nahaja in bi tudi znal priti ven. Tako se najverjetneje v slepem rovu ni znašel, ni vedel kje točno je in kam mora it, da pride ven. Morda se je celo spustil iz slepega rova in zavil v napačno smer, se vrnil in ponovno zavil v napačni rov. Ko zgubiš orientacijo je ne veš več kje gor, dol, levo desno in zmeraj je pred teboj stena.

    Tudi če bi vedeli da se voda lahko tako skali bi najverjetne vzeli s seboj vrv ali pa bi nekoliko bolj pazili, da je ne skalijo.

    Če, če, če….. A Dejanu to več ne pomaga!!! 😥 😥

    #21857

    Rafter
    Participant

    Cetino sem veslal dvakrat, in to spodnji tok. Enkrat z ekipo v raftu, enkrat s Polono v miniraftu. Reka ima neke čudne proporce, ki jih do takrat nisem poznal – je namreč “kraška” reka, ki jih v SLO ni. Je tudi druga največja reka, ki se na področju ex SFRJ steka v Jadransko morje (takoj za Neretvo).

    Reka je med veslanjem čudno “pulzirala”, čeprav je kar šestkrat zajezena. Lepota me je očarala, samo veslanje pa mi ni preveč ugajalo. Verjetno je res specifična – čeprav imate vi tauharji več izkušenj s potopi v kraške jame.

    #21858

    paprikar
    Participant

    .. sožalje vsem domačim in prijateljem. Žal po takem hudem dogodku vedno sledi reality check v vsakem od nas.

    .. nesreča je ponavadi posledica več dejavnikov, zato je treba še tako “majhne” in “nepomembne” stvari imet porihtane. Enostavno je govorit da nekaterim stvarem ni potrebno posvečat pozornosti. Žal je resnica drugačna.

    SanSan.. ne poznam detajlov nesreče, ampak iz tvojih besed je usodnih napak več.

    – NEUPORABA VRVICE

    – nepoznavanje LOST LINE

    – nepoznavanje LOST BUDDY

    – potapljanje z NE-VARNIMI ljudmi.

    – …

    Vse te stvari so OSNOVE jamskega potapljanja in so jasne že dobrih 20 let. Žal slovenska preiskava ne bo pokazala ničesar.

    lp,n

    #21859

    Andrej Furman
    Participant

    Zdravo.

    Zelo krut dogodek.

    Rad bi povdaril, da je potapljanje varen špor le če se držimo pravil. Izkušnje pa ne izključujejo pravil. Ravno obratno bi moralo biti, izkušenejši, več vemo o potapljanju, poznamo več situacij kje prežijo nevarnosti, še bolj bi morali biti previdni, se držati pravil.

    Ko sem ob spremljanju dogodka gledal slike, reportaže iz Cetine, sem se spomnil Plitvic, kjer smo se potapljali pred več 10 leti. Kako lepa narava, čista voda. Na dnu pa mulj, bilo ga je za več kot meter (strohnelo listej, blato, … vse tako mehko, da si brez težav vanj potisnil celo roko). Če si to gmoto s plavutmi zmešal z vodo, se je jezero, del jezera spremenilo v neprijetno, nevidno gmoto. Tisti, ki ste se kdaj potapljali, v okoliščinah ko je bila vidljivost enaka nič ali par dcm, veste kako je to početi. Vse je eno samo otipavanje in iskanje orientacijskih točk. Zadeva je “enostavna”, ko imaš nad sabo gladino (tako kot v plazu, s pomočjo sile teže najdeš kje je smer gor – do gladine), če pa zaideš v kakšen rov, kjer je praktično iz treh strani sama stena, neznan okoliš, pa je to groza. Samo velika prisebnost, dobro poznavanje terena in veliko sreče ti pomagajo, da najdeš pot do gladine, če ti jo ne kaže varnostna vrv.

    V takšni situaciji razumem tudi reševalce. Za Dejana, ker se ni rešil sam, so bile možnosti, da preživi le nekaj prvih ur po dogodku – dokler je še imel kaj mešanic v jeklenkah. Ponovno neupoštevanje preavil, nasvetov. Zato je zaradi varnosti reševalcev bilo smiselno počakati, da se razmere (vidljivost) vsaj malo uredijo.

    Zato dekleta in fantje potapljajte se predvesem varno – upoštevajte pravila.

    Andrej F.

    #21860

    Sergej
    Participant

    Tudi jaz izrekam sožalje družini in prijateljem!

    Pripenjam pa uradno poročilo hrvaške komisije za speleološko reševanje:

    http://www.speleologija.hr/spasavanje/

    #21861

    asja
    Participant
    #21862

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    paprikar wrote:

    .. sožalje vsem domačim in prijateljem. Žal po takem hudem dogodku vedno sledi reality check v vsakem od nas.

    .. nesreča je ponavadi posledica več dejavnikov, zato je treba še tako “majhne” in “nepomembne” stvari imet porihtane. Enostavno je govorit da nekaterim stvarem ni potrebno posvečat pozornosti. Žal je resnica drugačna.

    SanSan.. ne poznam detajlov nesreče, ampak iz tvojih besed je usodnih napak več.

    – NEUPORABA VRVICE

    – nepoznavanje LOST LINE

    – nepoznavanje LOST BUDDY

    – potapljanje z NE-VARNIMI ljudmi.

    – …

    Vse te stvari so OSNOVE jamskega potapljanja in so jasne že dobrih 20 let. Žal slovenska preiskava ne bo pokazala ničesar.

    lp,n

    Ja tukaj se strinjam s tabo. Vse te napake so bile storjene. Želel sem le izpostavit, kaj bi po mojem bilo dovolj, da bi našel iz rova.

    #21863

    Sandi Bitenc
    Keymaster

    Tukaj še uradna izjava njegovih sopotapljačev. http://24ur.com/novice/crna-kronika/iskal-ga-je-sedem-minut.html

    Kar me na izjavi resnično moti je, da navajajo, da so se na potop zelo skrbno pripravili čez nekaj vrstic pa prebereš, da so zašli v rov za katerega nobeden ni vedel. To zame ni dobra priprava. Če sem jaz lahko prišel do načrta bi tudi oni morali prit do njega in če bi ga naštudirali se pomoje kaj takega ne bi zgodilo (in seveda če bi se upoštevali tudi ostali predpisi jamskega potapljanja). V glavnem po moje potop ni bil dobro načrtovan.

    #21864

    paprikar
    Participant

    SanSan… vsak, ki je bil v jami ve, kako zgleda, ko pade vidljivost na NIČ ali pa kako zgleda, ko se pri taki vidljivosti zatakneš v kakšni ožini. Zato se tudi te stvari trenira “na suho”. Potem ko se ti zgodijo v RL, veliko bolje in ustrezneje reagiraš.

    Kot so hrvaški reševalci lepo zapisali, je jamsko potapljanje drug svet, od večini znanega rekreativnega (kjer je “dovoljeno” marsikaj in kjer se kljub šlampariji in neznanju da izvlečt živo glavo). Pri jamah tega ni.

    Če nekdo pripravi ustrezno mešanico še ne pomeni, da je skrbno načrtoval potop, ampak le delček potopa.

    … mogoče se bomo pa kej poučnega naučili iz tega.

    lp,n

  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.
© H2O team. All rights reserved.
X