Brezplačna poštnina nad 90 € Osebni prevzem v Mariboru

Letni dopusti 2007

Letni dopusti 2007

Prikaz 21 prispevka (od skupno 46)
  • Avtor
    Prispevki
  • #17820

    Jure Daić
    Admin

    V galerijo 35 sem dodal svoje slike ulova iz letošnjega poletja. Par ulovov je bilo res dobih, kak dan pa bi lahko bilo kaj več. Žal nimam slik iz zadnjega lovskega dne na dopustu, ko sem vlovil kavalo, 2 oradi in 2 brancina. Z ulovom sem zelo zadovljen, vem pa da bi lajko bilo kaj več. Razočaran sem bil samo zadnji dan, ko sem ribe zgrešil na sto in en način. Nasploh je lov na S obali Hvara naporen, malo rib in velike globine, na J obalo pa sem zaradi kratkega dopusta prišel samo 2x.

    Andrej, vsako leto se količina vlovljenih rib poveča, vem pa da bi glede na mojo kondicijo moral vlovit več. Prevečkrat preplašim ribe, ki že prihajajo ali pa se ne skoncentriram dovolj. Manjka mi še par let izkušenj, potem bom tudi jaz bolj pogosto napolnil kašeto. :D :D :D

    LP Jure

    #17821

    Zdravo.

    Ja nekam tiho ste glede letošnjih ulovov. Kolikor vem je ob Juretu in meni domov prišel še kdo (kuli, Primož, …). Kaj sedaj boste povedali kaj in kako in obesili kakšno fotografijo.

    Pozdrav. Andrej

    #17822

    mrandrej
    Član

    Okrog 20.7. je bilo vsako jutro morje popolnoma mirno, zato je bilo loviti prcej težko. Ker sem redno jemal s seboj fotoaprat z ohišjem sem si ga glede na manjša pričakovanja vzel s seboj seveda skupaj s puško, da če pride kaj strela vrednega to ovekovečim.

    Že kar takoj sem imel precej težav, ker ko imaš obe roki polni bolj kolvratiš kot pa se neslišno spuščaš v globino. Lovil sem ob strmo se spuščajoči obali, ki se nakako na 10-12m zravna in tam se prične trava. Potapljal sem se na rob trave, iskal zaklone in poiskusil posneti kakšno orado, pica, … ki bi mi priplaval na čeko. Napravim 2-3 potope, 0. Samo jate crnljev, kake male zaltopružice, knezi, … manjši pic, skratka v skladu z mojimi pričakovanji. Vsakič seveda pridno snemam, v pričakovanju, da bo kaj zaplavalo pred objektiv. No potem vidim tiste male plave ribice in si rečem, nič, bom slikal to in si prestavim na fotoaparat, nastavim filter za korekcijo barv in se potopim na kakih 10m, na rob skal, kjer potem napravim dva posnetka, seveda se mi je display ugasnil, tako da sem imel kup težav. No in ko jaz tako lepo fotkam naekrat vsi crnelji brrrrr in se odprejo kot zavesa. Pogledam in evo direkt na mene kot brancin plavajo en felun, za njim pa še dva. Uf, to moram slikat, potem pa ga bom ustrelil si rečem in seveda z rokavico namesto da bi slikal, si ugasnem fotaprat, felun pa meter od mene lepo obrne in plava nazaj. Ok, boš prišel nazaj, vidim da si za akcijo in se potegnem nazaj za skalo, potem uspem prižgat fotoaparat. Preklopim na kamero, ter seveda ne uspem vklopit snemanja ker se je frajer že drugič obrnil, no pa je spet prišel nazaj. Sem si rekel, to je zadnja šansa, ker še enkrat ne bo prišel in ga lepo ustrelim, če ga že ne morem slikat. Seveda sem ga zadel, potem ko sem se dvigal sem uspel vklopit tudi snemanje (to lahko vidite tu: http://www.youtube.com/watch?v=Tq4P_iQ4scs ).

    Zadnji dan pa me je prišel pogledat zubatec in to na 6 metrov globine, seveda ga v prvem potopu nisme slikal, v drugem pa sem ga sicer posnel, vendar je čisto na robu vidljivosti. Seveda nisem imel puške s seboj … ker v prvem giru bi padel za gradelo.

    Drugače je bilo ribe še kar, predvsem smo ujeli precej felunov v primerjavi s prejšnjimi leti, pa orad je bilo res ogromno, porcijskih bi se dalo napokat skoraj neomejeno. Z brancini je bilo bolj slabo, boljše je bilo v juniju in začetku julija, pogrešal sem tudi velike pice, pa šarge, ki sem jih zadnje dni videval, vendar globoko.

    Opazili smo, da se je zamnjala ekipa za ludaro, ki je delovala bistveno manj intenzivno kot prejšnja leta, zajemali so 2-3 krat manjša področja, pa še teh ne vsak dan.

    Tudi na trnek smo lovili in ko smo proti koncu dopusta šli še probat iz čolna (kot v starih dobrih časih) smo ujeli 18 arbunov in nekaj šparov. Arbuni res niso bili veliki (tam med 10 in 25 dag, manjše smo spustili), vendar pa je bila zabava prvovrstna. Pred nekaj dnevi je oče ob polni luni lovil lignje in dva ujel na panulo ob obali.

    Ulov slikam izjemoma, zato slik nimam, samo podvodne, ki pa sem jih delno objavil že v drugi rubriki. Ostale sledijo, kot bom pač imel čas.

    LP, Andrej

    #17823

    No pa se je še nekdo ojunačil.

    Kako pa si snemal? Z drugo roka ali imaš kakšen poseben nosilec za fotoaparat??

    Andrej F.

    #17824

    mrandrej
    Član

    Fotaparat v levi, puška v desni, vendar si moram napravit nosilec, do takrat bom jemal ali eno ali drugo, ker je to preveč komplicirano. Imam že nekaj idej za nosilec.

    Lp, Andrej

    #17825

    Takole, te dni se je dopust iztekel žal tudi zame. No, resnici na ljubo – saj je trajal razkošnih 5 tednov. Na morje sem prišel okoli 8. julija, večino časa lovil z JuretomN, nekaj tudi s Šnukijem in Gomzijem, drugače pa sam. Z ribo je bilo vsak teden slabše, v avgustu praktično obupno, zadnj dni sem bil povsem demotiviran. Začetek julija je bil sicer kar v redu. Riba se je kasneje odmaknila od obale in plitvin in je bilo podmorje resnično pusto. Temperature vode je bila v juliju znanih 27C in tudi to je najbrž precej vplivalo na obnašanje in migracije rib. Kasneje je zapihala burja – kako je potem pa itak veste sami. No, nalovili smo se in najedli tudi. Kakšnih posebnih trofej ni bilo, zobatcev videval bistveno manj kot lani, zelo plašne jate, najbrž preveč plovil in tudi preplitka termoklina v drugi polovici julija. Posebno pozornost letos namenil kavalam in tudi dobil zelo lepe (vse okoli 1 kg, nekaj tudi preko). Ob vsesplošnem pomanjkanju rib videval kirnje, kar je bilo precej razveseljivo. Šargi so postali precejšnja redkost in sem se moral zanje zelo potruditi. Govoril z lokalnimi ribiči, ki so povedali, da letos z ulovom ne pokrijejo stroškov nafte in so pred nekaj tedni ustavili ribolov. Pravi, da so izlovili morje in da je to zanje katastrofa. Sedaj sami razmišljajo o nekajletni splošni prepovedi ribolova, da bi si ribji fond opomogel. Sicer pa sem lovil največ na čakanje, pa tudi na poniranje in globlje podronjavanje, največ med 12 in 20 m globine. Zaradi slabše vidljivosti v zadnjih tednih je bilo precej naporno loviti globlje, ker se je videlo samo do ca. 12 m, pa je bilo treba globlji teren pregledovati s plavanjem na 10-12 m globine. Skratka, odpočili smo se, nabral sem več kot 30 lovnih dni, sedaj pa služba… Če se bo razvnela kaka debata ali vprašanja pa bom še kaj podrobnosti povedal. O ostalih vidikih turizma v “lipi naši” pa ne bom raje nič napisal, vsako leto imam precej bolj grenak priokus.

    Še nekaj fotk za pokušino, kasneje bom več dodal v fotogalerijo št. 35.

    ulova

    [img]http://img370.imageshack.us/img370/6726/ulov1mz3.jpg[/img]

    [img]http://img469.imageshack.us/img469/9905/ulovdl9.jpg[/img]

    kavale

    [img]http://img370.imageshack.us/img370/5131/kavalejt1.jpg[/img]

    murena

    [img]http://img469.imageshack.us/img469/1076/murenamu9.jpg[/img]

    peka

    [img]http://img370.imageshack.us/img370/1942/pekacz6.jpg[/img]

    peka s kavalo

    [img]http://img356.imageshack.us/img356/4762/peka1mj9.jpg[/img]

    škarpina je končala v okusnem brodetu

    [img]http://img356.imageshack.us/img356/1227/brodetlr3.jpg[/img]

    #17826

    matejf
    Član

    Lep pozdrav vsem članom foruma!

    Lansko leto sem jih le gledal in se slinil, letos se je pa obrnilo na bolje. Dopust je trajal od konca junija do 9. julija. Predno sem se navadil na obleko in dosegel pravo razmerje med željeno globino in utežmi v nahrbtniku, ki bi mi bila kot začetniku podvodnega lova udobna, so minili celi trije dnevi! Z drago sva pešačila po otoku, kamor ni zmogel avto, vsak dan vstajala ob 5h. Za njeno požrtvovalnost se ji še danes zahvaljujem, čeprav so bili razgledi ob 6h zjutraj izredno lepi in vredni vsakršnega truda. Počasi sem se navadil tudi puške, kljub temu pa sem kmalu kupil novo ogivo in namestil cirkularno gumo premera 19, ki se sproži dosti bolj enakomerno in sila gume na puško in puščico deluje bolj predvidljivo kot pa pri črnih gumah na navoj.

    Vsak dan sem bil bližje ribam, postal sem del okolice, končno sem prišel domov in pozabljal na parcialni tlak kisika, ki tudi na nekaj metrih globine počasi in vztrajno pada. Iskal sem večje ribe, opazoval vedenje rib, spoznaval vse tiste razlike, ki ti jih knjiga ne da, dokler ni padla prva, druga. Zveni dramatično, vendar mi je boj prve ribe, ki je umirala in počasi umrla, ostal v spominu, kakor marsikateremu izmed vas. Pri naslednjih ribah sem se trudil, da bi jih zadel v čimbolj kritična mesta, vendar mi pri vseh ni uspelo, kakšne štiri ribe (fratri) so se strgale, ker sem jih zadel previsoko. [attachment=2]ulov1.jpg[/attachment] Prav zanimiva je bila izkušnja s cipljem, ki sem ga zadel prav skozi oči, tako da je slepo plaval okrog, nazadnje tudi stran od mene in ga nisem več našel. Kako zelo iznajdljiva je riba, se še danes sprašujem. Četrti dan, bolj po sreči ali ne, sem napravil čeko na sedmih metrih, dolgo kakšnih 40 sekund, in po krajšem ropotanju s kopitom puške se je iz daljave približala bolj ponosna in radovedna riba … v glavi mi je pelo, zlatobrov!, poskušal sem se napraviti čimbolj mirnega in trdega, oči sem uprl v njeno glavo, puško sem hvalabogu že prej obrnil po grebenu proti globini in nato mi je uspelo. Orada se je počasi približevala, počasi sem čutil, da njeno radovednost zamenjuje strah in pritisnil sem na sprožilec – en trenutek kasneje pa bi se lahko obrisal pod nosom.. [attachment=1]ulov2.jpg[/attachment] [attachment=0]orada.jpg[/attachment] Najbolj sem vesel tega, da sem ujel le dve podmerski ribi in da sem v zadnjih dnevih lova začel iskati večje ribe, ki so nekajkrat prišle na čeko, vendar je bila prekratka, da bi prišla kakšna večja.

    Prednost ali slabost, odvisno od zornega kota, pomanjkanje vodnega transporta in včasih tudi dvourno pešačenje s polno opremo, iskanje optimalnih lokacij, je pika na i, ki je v dnevih vročega sonca, ki je tlelo nad mojo glavo, vonjem rožmarina, ki je preveval okolico in moje misli, postajala čedalje bolj oprijemljiva. Podvodni lov je vse to kar sem pričakoval in se veselil v mesecih pred dopustom. Komaj čakam novih lovnih dni jeseni!

    #17827

    MatejF, lepo je prebrat o navdušenju ljudi, ki se šele lotevajo tega športa. No, v vsakem primeru si letoval in lovil na enem najhlepših otokov in se boš najbrž vedno spominjal tega dopusta. Tudi jaz sem v dnevih po 9. juliju večkrat lovil na lokacijah, kjer si bil ti, rib sicer ni bilo veliko, a podmorje je zelo lepo. Tudi vidljivost je tam obilajno precej boljša kot bližje pri celini. Vidim, da sta se z dekletom tudi rib najedla, tako ni ničesar manjkalo. Kar tako naprej – čim več dni je treba prebiti v morju.

    #17828

    Aleš vidim, da si se vrnil, no pobegnil si mi v petek 10.8. iz Kosirine.

    Jaz ne bi bil tvojega mnenja, da je bilo letos malo ribe. Celo razgovori z nekaterimi ribiči, ki jih poznam, govorijo drugače. Presenetljivo veliko je bilo brancinov in dokaj velikh orad ter ravno še merskih gofov. Verjento je temu (brancinom in oradam) tako, ker so začeli v določene dele morja vlagati ribo in bilo je kar nekaj pobegov jat brancinov iz gojišč (tu v serednjem jadranu je zano, da jih je kar nekaj). Pogovarjal (prešnji teden) sem se s Tadejem D., o njem sem že pisal, povedal je, da je bilo leto kar uzpešno, več ali mamnj lovi veliko ribo v plavo, ulovil je gofa 35kg, nekaj manjših ter 13 lic med 8 in 16 kg. Pravi, da je to eden boljših lovnih let. Tudi v tem tednu, ko sem bil doli, je bilo rib kar zadovoljivo, je pa res, da zunaj na zunanjih otokih manj, ter v globini težje ulovljiva.

    V predzadnji številki otvorenega mora piše o področjih za lov z ludarjem in v zadnji je članek o ludarju. V soboto 11.8.2007 so z ludarjem lovili v samem zalivu Kosirina, ni ne na spisku dovoljenih področij in sredi kampa, plaže (bom obesil kakšno fotografijo). Kaj naj rečem. Sicer pa avtor članka tudi stalno povdarja da ludar, ki je z zakonom dovoljen ni škodliv za ribo, vendar koliko je res takšnega (dovoljenega) lova z ludarjem??

    Pozdrav. Andrej F.

    #17829

    Ja, zanimivo Andrej, letos si ti fotografiral ludar v Kosirini, lani pa midva z bratom. Morda je to migavica, jaz tega ne ločim, princip pa je isti. V Otvorenem moru so točno navedena področja, kjer je v tej regiji dovoljen ludar (vprašanje je postavil naš prijatelj MatejP), mislim da Kosirina ne sodi med dovoljena področja. Če se vrnem k ribam – se povsem strinjam glede nekaterih vrst, recimo gofov. Letošnji so bili vsi po vrsti okoli 1.20 kg. Velikih orad pa v juliju nisem videl, je pa res tudi to, da nisem lovil niti ob obali niti te vrste. na nekaterih notranjih pozicijah, kjer je bilo lani na kilograme orad in ovčic letos nisem nič videl. Vendar so to lahko raznorazni vplivi, ki jih mi kontinentalci nikoli ne bomo razumeli. Najedli pa smo se vedno vsi, pa še prijatelji.

    #17830

    Jure Daić
    Admin

    Aleš po slikah vidim, da se nimaš kaj za pritoževat nad premalo ribami, ker sta imela z bratom dosti lepih ulovov. Pred dopusti imamo vsi velika pričakovanja, ampak če nahranimo še kolege je to več kot dovolj. Tudi sam sem glede na formo in poznavanje terena pričakoval več, sem pa zelo zadovoljen z tem kar je bilo. Sicer pa je pred nami še jesen in nove šanse za dobre ulove.

    Matejf, zdi se mi da počasi postajaš odvisnik od potapljana in PL, tako da si med nami na pravem mestu!!! :D :D :D Ob branju tvojega posta sem se spomnil na svoje začetke, ki so bili podobni tvojim. Sedaj se moje življenje sestoji iz potapljanja in tistim kar delam, da se bom lahko s5 potapjal. 😉

    Vedno se rad spomim ulova prvih dveh orad, takrat za mene magične ribe. Obe sem vlovil v enem dnevu in na pol po svojem znanju. Obe sta bili blizu 0.5 kg, počotil sem se kot pravi lovec. Slika s tema oradama mi je še danes ena najljubših, čeprav sem vmes vlovil xy dosti večjih komadov.

    LP Jure

    P.S. Aleš. Slike kavale pod peko in škarpine s trljami mi ne dajo mira. Ob prvi priliki bodo sestavni del mojega jedilnika. :D :D :D

    #17831

    Mirko
    Član

    Med normalnimi dopusti, ki jim človek lahko reče Dopust, gremo vsakih nekaj let z družino tudi kam, da bomo več skupaj in “kjer ata ne bo rib lovil”… Pred leti je bil že uspeh, da sem v Tunizijo “prešvercal” ABC opremo, pa ne pred domačini, pred domačimi! Tokrat sem na Rodos povsem legalno (opogumljen z Daićevo atlantsko izkušnjo in njegovimi vzpodbudnimi besedami) nesel s seboj vso opremo za PL, razen uteži seveda.

    Ker sem si letošnje proste dneve v službi planiral od začetka julija zaradi AIDA SP v MB, smo že v nedeljo po zaključni zabavi krenili na pot. Z zabave sem moral pobegniti kot Pepelka; malo zaradi počitka, pa tudi že prej sem obljubil japonskemu paru, da ju bom zapeljal do mesta njune nastanitve, ker sta imela ob 03:00 že odhod avtobusa proti Dunaju.

    Prav prijetno sva bila presenečena z nizozemskim sodnikom iz SP Jorgom, ko sva se v nedeljo pozno popoldan srečala na dunajskem letališču. Seveda sva bila oba še pod vtisom nekajdnevnega druženja z vrhunskimi tekmovalci in ljubitelji apnee, zato zahval in pohvalnih besed z njegove strani ob poslavljanju ni manjkalo. Povedal mi je tudi, da je bil na Rodosu že nekajkrat ter da je s puško ujel mnogo rib. Ko je širil roke za prikaz njihove velikosti, so se ustavljale na približni širini njegovega trebuha! Nepoznavalcem naj povem, da je krepko dvignil moja pričakovanja.

    Ob hotelu na severozahodu otoka smo imeli peščeno plažo, ki se je razprostirala levo in desno več kilometrov. 50 m od obale je bila globina komaj 3 do 4 m. Kljub zmernemu vetru je bila površina morja neverjetno mirna. Menim, da bi enak veter v Jadranu ustvaril neprimerno večje valove. Tam pa so le ob obali nežno oblivali mivko, ki se je mešala z morjem v 4 do 5 m širokem pasu. Prav na robu tega pasu, kjer se je vidljivost s površine popravila do 1,5 m globokega dna, sem zagledal prve ribe. To so bili ciplji, kakršnih bi bil v Jadranu zares vesel! Zares lepe primerke sem ocenil do 1,5 kg. Lahko bi jim »soli natrosil na rep«, vendar le kaj bi z njimi, ko pa si tokrat nismo sami pripravljali hrane. Spretno so krmarili v motni vodi in le redko kdaj je kakšen zamaknjen z iskanjem hrane zavil kak meter in pol v povsem čisto morje. Morski tok ni bil nezanemarljiv, zato sem plaval nekaj sto metrov najprej proti toku in nato nazaj. Ciplje sem videval povsod, tudi na poti nazaj.

    Sinu sem omenil, da sem videl ribe. Ker jih sam ni opazil, sva zaplavala skupaj in s površine sem mu jih skoraj na dosego roke kazal v kalni vodi. V drugi učni uri jih je že on kazal meni.

    Sam sem jih videval še naslednje dni, vendar sem užival v opazovanju in niti najmanjše želje po lovu s puško na hotelski plaži nisem imel. V čistem morju sem na peščenem dnu videval ovčice, liste, trlje, šarge in pice pa tudi pajke, vendar vse samo male primerke, saj ni bilo nikjer naravnega skrivališča za merske ribe.

    Takoj na prihodu sem se pozanimal v trgovinah s potapljaško opremo, kako je z dovolilnicami za PL. Povsod so mi zatrjevali, da državljani EU ne potrebujejo nič. Videl sem dve zelo dobro založeni trgovini s potapljaško in z ribiško opremo, še posebej oprema za PL je bila dobro zastopana, cene pa nekoliko višje, kot smo jih vajeni.

    Za PL je zanimivejša vzhodna obala, saj je kamnita in na nekaterih mestih spominja na vzhodno obalo Jadrana. Z avtom in tudi s skuterji smo obiskovali čudovite plaže in zalive, kjer sem brez obotavljanja vedno vzel s seboj tudi puško, saj je bil teren obetaven. Pričakoval sem kakšno lico, gofa oziroma bilo kakšno kapitalno ribo, vredno strela. Vendar na neverjetno zanimivem terenu, kjer bi moralo mrgoleti rib, ni bilo v tistem času nobene merske ribe; še malih rib ni bilo kdo ve koliko. Celo za domačine je bilo tisti čas zelo vroče, zato je bilo najbrž tudi morje kakšno stopinjo pretoplo. Menim, da bi bilo v zimskem času za PL tam neprimerno boljše.

    Iskanje po luknjah je hitro obrodilo sadove. V živo sem lahko občudoval kirnje v podobnem ambientu kot na Dapiranovih filmih, vendar seveda na neprimerno manjših globinah.

    Kar nekajkrat sem se potopil na isto mesto pod veliko skalo, kjer sta v razpoki negibno zakamuflirani ležali mladoletni kirnji druga ob drugi in nudili nepozaben prizor. Z dobrimi željami zanju sem se po temeljitem ogledu od njiju poslovil. Male kirnje sem videval tudi v plitvini in celo s površine sva jih s sinom lahko opazovala.

    Skuterje in avto smo si sposojali največkrat na istem mestu. Ko sem omenil, da videvam ribe in da jih ne lovim, ker ne vem, kam bi z njimi, se je javilo več interesentov, ki bi jih imeli. Obljubil sem jih sveže (v mislih sem imel ciplje). Tako sem se naslednji dan odpravil s puško v morje zgodaj, ko je bila plaža še prazna.

    Vse dni je veter po malem pridobival na jakosti, valovi so postajali vse večji in je razširil se je pas motnega morja od 20 do 30 metrov od obale, zadnji dan celo preko 100 m. Kljub temu, da sem se trudil nekaj ur, nisem videl niti ene ribe! V šortija sem si nabasal kamenje, da sem lahko delal »čeke« in ko sem končno na čeki enega ciplja zagledal, je v naslednjem hipu že izginil v motni vodi, preden sem lahko puško obrnil proti njemu. Nekaj podobnega sem doživel pred leti blizu Ankarana, le da sem takrat s strelom na blef zadel brancina, ko je že izginil iz dometa vidljivosti. Prvi strel je bil neuspešen.

    Neugodno sem se počutil na povratku mimo izposojevalnice glede na moje predhodno »hvalisanje«. Razložil sem situacijo v morju in vzbudil upanje na ulov naslednje dni na vzhodni obali.

    Naslednji dan sem takoj za zalivom, kjer so moji ostali na kopanju, priplaval do ravne približno 1 km dolge stene, ki se je strmo dvigala nad površino in skoraj navpično spuščala v modro, brez mesta za skrivanje, le z občasnimi plitvimi razpokami. Jate učenih (velika riba ni zastonj velika) šargov in picev so krožile pod mano med -10 in -20 metri. Ob steni brez zaklona na -10 m sem delal čeke in se mi ribe niso približale dovolj za strel. Tam je bilo tudi preveč prometa: čolnov s steklenim dnom, ribičev, panulašev, turistov na bananah itd. Na eni od ček sem le vstrelil navpično dol proti šargu, vendar je bil predaleč in še drugi in kot se je kasneje pokazalo zadnji strel na tem otoku je ostal neuspešen.

    Lokalni ribič mi je pokazal kirnjo (2,5 kg) ulovljeno na trnek 50 do 60 m globoko, vendar sva morala hitro zaključiti pogovor, ker je obvladal samo nekaj nemških besed. Podvodnega ribiča pa v morju nisem videl nobenega; edino receptor v hotelu se je hvalil z ulovi pred leti, ko je še lovil in mi kazal rane na rokah, katere je baje dobil v bojih z velikimi kirnjami. Povedal je tudi, da bi bilo potrebno iti na PL s čolnom na manjše otoke, kjer ni turistov, kar sem mu tudi verjel.

    Vse dni, odkar sem domačinom omenil sveže ribe, sem v njihovih pogledih čutil pričakovanje, vendar sem jih nahranil čisto po ribiško – z obljubami…

    Pa naj še kdo reče, da ribiška ni težka!

    Glede PL pa sem prepričan, da še letos nisem rekel zadnje besede, saj še tako rekoč nisem niti prav lovil.

    #17832

    Kot zgleda si imel kljub slabemu lovu lep dopust, Pa saj to je glavno. Mogoče bi moral kak podvodni fotoaparat naslednjič vzet sabo, če več da ne boš mogel rib pečt, jih pa lahko malo poflešaš ;).

    #17833

    grega.k
    Član

    Lep pozdrav vsem skupaj,tudi sam sem se pred nekaj dnevi vrnil z dopusta in glede na to, da sem se s podvodnim lovom začel ukvarjati šele letos sem bil z ulovom kar zadovoljen.

    Prvi del dopusta sem preživel na Pašmanu, kjer je bilo v prvih dneh veliko rib, kasneje pa vedno manj(morda pretoplo in premirno morje), drugi del pa smo preživeli v Jadranovem, kjer je bilo rib več, vendar pa je bil lov skoraj nemogoč, saj so čolni glisirali tik ob tebi, poleg tega pa se je v bližini še zgodil neljub dogodek, ko je čoln povozil potapljača, tako , da sem bolj lovil iz obale s palico in bil ravn tako zadovoljen. Vendar pa upam, da bo po koncu sezone padel še kak lovni vikend.

    #17834

    Grega – odlično in vse pohvale za lepe ulove.

    Začetniki ste me letos lepo presenetili in v društvu se nimamo kaj bati za prihodnost tega športa!

    Kar tako naprej.

    Kje pa je bila nesreča s povoženim potapljačem?

    lp aleš

    PS Hobotnice pa nekam čudno izgledajo – a so prave (navadne)?

    #17835

    Bravo Grega, super ulov za začetek kariere 8) :D

    #17836

    grega.k
    Član

    Ja glede potaplajča, v Novem Vinodolskem so takrat našli truplo Francoza, ki se je potapljal na vdih, naj nebi uporabljal boje, imel pa je poškodbe glave, tako, da so predvidevali, da ga je zadel čoln.

    Hobotnice so se tudi meni zdele malo čudne, mislil sem, da so muzgavci, ali pa da samo male videvam, potem pa sem opazil, da domačini z umetno rakovico lovijo iste.

    #17837

    pbds
    Član

    grega.k wrote:

    male videvam

    Ampak tako MALE. 👿 👿 NC! Pa tistega GOLOBA bi tudi lahko pustil živeti!

    :D LP :D

    #17838

    grega.k
    Član

    Ravno sem malo gledal po netu, razlike med muzgavci in hobotnico, pa se mi zdi, da so moji bolj mu

    zgavci, ki pa ne zrastejo večji,tako, da niso tako MALE.

    Golob pa bi res lahko še malo zrastel 😉

    LP

    #17839

    pbds
    Član

    Muzgavec ima eno vrsto priseskov in je bolj pogost v Istri, hobotnica pa dve (kolikor vidim imajo tveje dve – na žalost). Pa muzgavec je bolj zategel-trd, nikoli ne tako mehak, za razliko od hobotnice. Z GOLOBOM se pa jaz nebi ravno hvalil, tako da . . . čeprav si “začetnik”, bi nekaterim ribam lahko prizanesel (mere tudi obstajajo, če niso je kaznivo – KO te dobijo). :axe: :baby: :realmad: 😥 :laughing:

    Če ne poznaš pravil in mer izvoli; http://www.efsa.hr/glavna.htm – pod SLOVO ZAKONA!!

    Pa na oni sličici ko imaš hobotnico v roki izgleda kot lučica, tudi v lučicah je PREPOVEDANO loviti.

    Drugače pa lepo (mersko) in varno lovi še naprej.

    :D LP :D

Prikaz 21 prispevka (od skupno 46)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.