Brezplačna poštnina nad 90 € Osebni prevzem v Mariboru

Kako in kaj med dopusti ???

Home redesign › H2O team forum › PODVODNI LOV › splošno o podvodnem lovu › Kako in kaj med dopusti ???

Kako in kaj med dopusti ???

Prikaz 1 prispevka (od skupno 65)
  • Avtor
    Prispevki
  • #6289

    Zdravo.

    Vidim, da se nas je kar nekaj že vrnilo iz dopusta, na galerijo lov v Potapljaškem društvu Maribor po 2005 je odloženih že nekaj fotografij letošnih dopustniških ulovov.

    Pa dajmo še kaj opisati z besedo.

    Vane je napisal zgodbico, ki jo bo Sandi obesil na splet, takoj ko bo imel čas.

    Da začnem jaz. Dopust sem si malo skrajšal, nanj sem šel 4, 5 dni kasneje kot sem planiral. Tiste prve dni junija je bil strašen mraz za te letne čase, enako je bilo na morju, voda 18 in manj stopinj, ozračje hladno in ni bilo za reskirat, silit v kamp dokler se vreme ne stabilizira.

    No pa se je in končno na morju. Dva dni sem pripravljal prikolico (predprostor in te stvari) no doli je bil Mirko K. in nas prehranjeval z oradami ter drugimi ribami iz plitvine.

    Z Mirkotom sva se dogovorila, da bova lovila skupaj, kar sicer ni moja navada, saj rad lovim sam, vendar ker je v tem času bil nekako primernejši lov ob kraju, Mirko pa je zanj specialist in le tega je fino prakticirati v paru (loviš na preskok) mi je kar pasalo (pa tudi slabo pripravljen za globino sem bil). Po 20. juniju se nama je pridružil še Tomaž in po Tomažu za par lovov še Šnuki.

    Odličila sva se (no to je bila bolj moja želja, kateri Mirko ni nasprotoval, saj je njemu skoraj vseeno kam ga vržeš v vodo, če je riba jo dobi, se prilagodi) preplavati še večino otokov v Šibeniškem arhipelagu, ki nam niso bili kaj prida poznani in moram reči, da se je izplačalo. Lovila sva kar veliko (nahraniti sva morala 10 – 16 ljudi) in stalno je še kaj ostalo za prijatelje domačine.

    Lovila sva večina orade, pice in brancine, no zmes so bili tudi gofi, ovčice in zobatci. Meni pa je uspelo prvič dobiti ribo meč srebrni (obešena na ulov meseca junija) in škarama – jadransko barakudo, katere fotografijo pa sem nekam zašuštral.

    Drugače nisva videla nič zelo velikega (več kot 10 kg), doživela pa kar nekaj zelo lepih situacij, o katerih zgodbice bom zapisal kdaj drugič.

    Da še slišim kako in kaj je bilo z vami, ki ste že doma.

    #14705

    Jaz sem se danes vrnil iz 4 dnevnega postanka na morju. Za več trenutno ni časa. Četudi ne lovim sem pa bil zelo dosti v vodi in se potapljal na dah. Stacionirani smo bili v Sv. Juraju v Senju, kjer nas je čez vikend spremljala burja predvsem zjutraj in ponoči, voda pa je bila pasje mrzla. na površini 15-16 stopinj na 20m pa celo 13…. brr

    #14706

    Šnuki mi je sporočil, da sta Novaka (Jure) ulovila lepega brancina. Očitno bo klanje za naj ribo v Juliju.

    #14707

    No pa začnimo!

    Letos sem bil na dopustu na otoku Hvaru.Natančneje v kraju Bogomolje na severni strani .

    Rib ni veliko posledica prekomrnega lova ( mreže stajalice ,plivarice ,koče ,ludara in še kjer ni dosti ljudi dinamit)

    Za nekaj validnih rib sem porabil dve ali pa več ur. Ribe so zelo plahe .Zobatce sem lovil na globini od 5 do 25 m pa ni bilo uspaha samo mali ,večji samo na veliko razdaljo +8m.Čeke vse čez minuto in pol do dve in pol ,drugače ni bilo šans.

    Južna stran ,pa je čisto nekaj drugega .Vsako krat je padla kakšna konkretna riba moja prva in druga kirnja do lovopusta ,zobatci in šeje bilo lepih rib ,razen ko sem šel zadnjič na isto pozicijo .Takrat so me zaprli z mržami in se je kar poznalo .Nič ne morem oni imajo prednost saj so domačini in gospodarji tega morja.Ko bi le malo bolj pazili na podvodni svet.Ko sem dejal da ne bom streljal kirnje ker je v lovopustu sploh niso razumeli in so hotli na vsak način vedet kje je ,da jo grdo poloviti z flašami ni šans. Naj živi mogoče gdaj drugič.

    Generalno na Hvaru je riba, samo moraš pazit na jug ali sever. Dalmatinci so dobri ljudje in se bom še vrnil na sunčani Hvar

    #14708

    Midva sva že malo poklepetala po telefonu. Super. Malo (kar za nekaj 100km) si spremenil svoje lovno področje Pula/Hvar. Kako se ti zdi? Je kakšna razlika?

    Pogledal sem na zemljevid Bogomolje je v sredini otoka, verjetno si bil v tistem zalivu Bristova. Si bil kaj na plitvinah pred njim?

    Ko pišeš o severni in južni strani verjetno misliš stran proti Braču S in stran proti Korčuli/Pelješcu J.

    Nekaj (dve) tvojih fotografij je že na spletu, upam, da boš poslal še kakšno!

    Tudi meni so dalmatinci zelo prijetniu kot ljudje. Moram pa priznati, da me zelo moti njihovo početje z morjem, ribami, … . Kaj vem mogoče smo jim pa fauš, ker sami ne moremo vse leto uživati morja. Mislim, da se bo počasi tudi njihova miselnost spremenila, uvideli bodo kaj imajo, kaj so jim zapustili predniki in kaj/kakšno morje (floro in fauno) morajo zapustiti bodočim rodovom.

    #14709

    Peter V.
    Član

    Zanimivo..

    Lani sem bil na Hvaru v Milni.. in na južni strani razen par kaval in ene manjše kirnije ni bilo nič konkretnega..

    Edino na otoku ščedro se je kaj našlo pa na prvih otokih pred korčulo..

    Na kakšni globini si lovil kirnijo?

    Jaz sem jo takrat našel na 15 metrih..

    #14710

    Kirnje so na južni strani . So pod velikimi skalami . Dobro se je potopiti malo prej in ne navalit takoj na njen dom. ker se ti skrije in ni šans da jo sploh vidiš.Kaj se pa tiče njene moči pa sem bil presenečen saj ko je udarila mi je za malenkost ukrivila asto tak šus. Sedaj se parijo in so vse povsod v paru nevem ali so vedno vrjetno samo sedaj .

    Na 22m sem videl kaval ,ki je odhajal v globino in sem ga odcenil +2kg.,nasploh jih je še nekaj pa kako lepo pojejo kko si nekaj časa doli se kar sami izdajo ,da so blizu.

    #14711

    O lovu kirnej je že napisano nekaj stvari na naši strani.

    Nikakor ne direkt na luknjo, če jo želiš dobiti v dnevni sobi, v spalnici je že prepozno (običajno rabiš kladivo in sekač-štemajzl- da jo izvlečeš). Če je skala velika se spustiš na vrh skale, nato pa po skali splaziš do odprtine, običajno je na vhodu in bum. Če ima luknjo v dno (vodnjak) se je potrebno potopiti kakšnih 5-10m proč in priplaziti do luknje, sploh na globini je to edina šansa, da jo dobiš (saj te opazi, ko se potapljaš). Nekoč sem prebral, da jo nekateri navajajo na človeka(lovca), tako, da kar nekaj časa (ure) mirno plavajo na površju – sam s tem nimam izkušenj, saj nimam časa za takšno početje.

    Seveda je močna zelo. Tudi te male (pod 5 kg). Predvsem ko se zagozdi z lahkoto zviješ puščico. Ko zakrtači je lahko nevarno, te potegne za sabo in se lahko z glavo v skalo, če nisi previden, kakšne so lahko posledice pa lahko sklepaš, …

    Pravijo, da ima samica stalno luknjo (kirnje so obojespolnik), oziroma spreminjajo spol, ne vem ko so velike so ženke ali moški (se bo mogoče oglasil Lovro in me dopolnil) in samci pridejo iz globine na parjenje. Na steni dolgega otoka jih je bilo včasih cele jate v tem obdobju. Jože Turk to lepo opisuje o svoji zgodbi v knjigi Sprehodi pod morjem.

    #14712

    Peter V.
    Član

    kolikor sem prebiral imajo kirnije 2 luknje

    1 luknja je stalna in je nedostopna ko gre kirnija noter

    2 luknja je začasna in jo kirnija uporablja ko se prehranjuje in za hitre pobege.. Ta luknja ima več izhodov.

    Za kirnijo pravijo da tudi če te vidi in padeš mimo nje da te izgubi izpred oči postane še bolj radovedna.. Verjetno pa so kirnije ki so na globini manj od 20m preplašene in furbaste..

    Drugo leto grem pogledat za kirnije.. (pelješac , korčula, mljet…)

    “če jo bom našel”…

    #14713

    No, pa sem tudi sam zaključil s poletnim dopustom. Že sedmič doslej sem ga preživel v Grščici na Korčuli, zame edinemu raju na Zemlji. Letos se je kempiranja sicer udeležilo nekoliko manj ljudi kot prejšnja leta, ko je Grščica veljala za eno od priljubljenih destinacij članov PDM. No, večina jih je doli še zmeraj (med drugim lovca Logar in Sašo), tako da sem prepričan, da se ob njihovi vrnitvi obetajo nove ribiške zgodbe. Naj pa na kratko povem svojo. Najprej: letos je bilo videti občutno več rib, kot prejšnja leta. Morda k temu malenkost pripomore tudi postopno nabiranje izkušenj, vendar tako lepih ulovov kot letos ne pomnim. Saj ne, da bi lovili trofeje, vendar so bile orade, šargi, pici, gofi, salpe, tudi zobatci in brancini vsakodnevni ulovi. In če smo pred leti lovili ribje otroke in zadnja leta mladino, potem smo letos končno prešli na mlajše odrasle 😆 Ne vem zakaj, ampak med ulovi so prednjačile orade, ki jih je bilo letos resnično ogromno in zdi se mi, da so bile lažja tarča kot poprej, saj so precej zaupljivo in radovedno prihajale na čeko, v plitvini pa so itak od zmeraj nepazljive (kar se je obrestovalo mojstroma šunjanja Igorju in Sašotu). Sam sem ob robu ujel manjšino rib (med drugim brancina 1 kg, ki je na Korčuli bolj izjema kot pravilo), večino pa ne čekah med 10 in 18 m. Tako je padlo kar nekaj gofičev, felunov in tedaj mi je bilo zmeraj žal, da nimam s seboj dveh pušk: po zadetku prvega se preostali bratje iz jate dobesedno zakadijo vate in jo odkurijo šele, ko pričneš z ponovnim napenjanjem gume. To je sicer že znana stvar, vendar me je presenetilo, da je bila zgodba popolnoma enaka pri vseh gofih in zmeraj sem uspel upleniti le enega iz iste jate. Največja sreča pa me je doletela, ko sem primerno skrit ležal na 9 metrih globine. V daljavi sem zagledal dve oradi, ki se mi vztrajno približujeta, zato sem se še nekoliko povlekel v zaklon in v trenutku, ko sem imel eno na muhi, se mi je zazdelo, da vidim v globini, v modrem, dve temni lisi, ki se približujeta. Ker sem bil ravno v območju mešanja tople in hladne vode nisem vedel kaj prihaja, orade pa vseeno nisem streljal. Počasi se je slika ostrila in direktno name je plavalo nekaj precej debelega in mogočnega. Meter pred vrhom ašte se ena od rib obrne bočno, tako da se zasveti srebrna, rdeča in rumena. “Uf, to pa je komad od orade” pomislim in ustrelim v praktično nezgrešljivo tarčo malo za škrge. Ob dobrem zadetku mi je odvila le nekaj metrov vrvi, nato pa sem jo brez težav potegnil na površje. Lepotica je merila 60 cm in tehtala 2,30 kg, kar je moja največja orada doslej. Me je pa v naslednjih dneh premamilo nekaj drugega. Ker rib ravno nismo stradali sem se odločil, da spregledam vse ostalo in poskušam ujeti zame najtežje ulovljivo ribo – zobatca. Pogosto sem namreč na čekah okoli 15 m videval rdečkaste obrise v daljavi, vendar sem jih preveč plašil z lovom ostalih rib. Tako sem nekajkrat odšel ciljano na zubote in na znanih pozicijah videl resnične velikane, 5 kg+, vendar očitno niso imeli svojih dni, saj so se le previdno smukali na varni razdalji, na ašto mi je priletel le eden, težek 1kg. Tako me je nekega dne nenadoma presenetila popolna odsotnost kraljev, pa tudi vse ostale ribe so nenadoma spremenile obnašanje – brzele so kot ponorele in ni šanse, da katera pride na čeko. Vzrok sem ugotovil prav kmalu. Na dnu ogromne površine morja je ležalo nebroj mrtvih salp, gavunov, ušat, šargov in ostalih manjših rib, vse posledica lova z dinamitom. Od jeze sem skoraj znorel, po pogovoru z lokalnim trofejnim podvodnim ribičem pa mi je pojasnil, da tako pač je in da norci iz celinskih delov Kočule drugače pač ne znajo loviti rib. Ko sem se načudil letnemu času tega početja, mi je povedal, da so enkrat in urejenega kopališča iz vode najprej pregnali kopalce, vrgli dinamit in nato turistom ponovno zaželeli lepo čofotanje. Katastrofa. No, kakor koli, letošnje poletne počitnice so se končale in ohranil jih bom v top tri spominu. Zaradi rib, družbe in morja nasploh.

    ps. Nekaj slik sem poslal Andreju, da jih nalima v galerijo.

    #14714

    Zdravo Samo.

    Ko sem zagledal, da si obiskal forum sem kar postal nervozen, z zanimanjem sem “požiral” tvoje pisanje, mogoče zaradi gladu po ribolovu veliko pa tudi zaradi tvojih dobrih zgodb in seveda dobrih ulovov.

    Super, čestitam, upam, da nam (mi) pošlješ še kakšno fotografijo, da jo bom obesil na fotogalerijo, me že zanima.

    Da še malo pokomentiram tvoje pisanje, lovec Matej Dolenc, profesor iz Ljubljane, ki že vrsto let lovi v plavo, gofe, lice, …. (njegov sin tudi vsako leto letuje na Korčuli, mogoče ga poznate) večinoma nosi s sabo na lov dve puški, kako mu z njima uspe loviti mi ni še razložil, razlog pa je verjetno ta, ki ga omenjaš. Pred leti (15 in več) mi je pravtako zanan starejši lovec povedal, da če v jati gofov ustreliš najprej pravega (vodjo), ga pustiš v vodi na puščici (živega) ostali plavajo okrog njega in jih lahko skoraj vse poloviš, seveda, če imaš še eno puško (zaradi teže in zato da imajo kam odložiti še eno puško, lovijo gofe z bojo).

    Tudi jaz sem včasih videl zelo velike orade, nikakor se jim nisem mogel pribljižati, verjetno je pomebna res zelo dolga čeka.

    Dinamit, dinamit, …. . Ne vem kaj domačini, če to vedo, nič ne naredijo proti temu, očistijo svoje okolje teh krivolovcev. Verjetno je tu problem primitivnost teh ljudi, saj bi bili pripravljeni dinamit vreči tudi kam drugam.

    Super. Komaj čakam, da se vidimo in rečemo še kakšno. Seveda tudi vrnitev Sašota in Igorja.

    Kot si verjetno že prebral, se dobivamo ob ponedeljkih in sredah 19,30 – 21,00 v Termah Ptuj. Več prečitajk pod forum/splošno/obvestila/ treningi v bazenu v času dopustov.

    Sicer pa je očitno letos leto rib. Tudi ostli imajo te izkušnje. V petek pride domov tudi Aleš N. bo še on povedal kako je bilo v srednji dalmaciji (šibeniškem arhipelagu).

    #14715

    Jure Daić
    Admin

    Kamalu sledi tudi moje poročanje, včeraj sm se vrnil iz Hvara in imam trenutno preveč dela z ostalimi stvarmi.

    Rib je bilo kar dosti, ogromno časa sem preživel na globinski čeki, ki je bila neuspešna. Videl več kot 50 zobatcev nad 5kg, ki niso hoteli blizu. Z njimi sem se ukvarjal par ur dnevno in niso hoteli blizu. Prvič sem videl tudi velikega gofa ali lico nekje med 15 – 20kg, žal ga nisem zanimal. Lov v plitvem je bil zelo uspešen, orad smo se pošteno najedli. Na globinini 4 m sem vlovil 2 zobatca 1,1kg in 1,3 kg, naletel sem na jato med lovom to je noro. Bilo je še nekaj lepih šargov in vlovil sem tudi 16,5kg goloba.

    Dalši opis in slikice pridejo kmalu.

    #14716

    Samo je poslal slike. Obesil sem jih na galerijo. Vredno ogleda. Izjemna orada, jaz sem takšnih v 30 letih videl zelo malo (2-3). Še enkrat vse pohvale in mislim, da je to riba meseca. Če ne presenetita Novaka.

    #14717

    Tim
    Član

    link od galerije, ker jo ne dobim!!!!

    #14718

    Idi na http://forum.h2oteam.com (to je naša uradna stran) in tam greš potem pod fotogalerija. Tam izbereš iz seznama fotogalerij 12. LOV v Potapljaškem društvu Maribor po 2005 do… Tukaj se dodajajo takšni ulovi na zadnjo stran.

    mimogrede tudi tisti brancin na zadnji sliki ne zgleda slabo tale oradica pa je res taprava. Bravo Samo.

    #14719

    Tim
    Član

    Hvala še opazil nisem da na vrhu lahko zdiraš :? :?

    #14720

    mare
    Član

    zelo lepa orada. Bravo

    #14721

    Jure Daić
    Admin

    Samo, tudi jaz ti čestitam za oradetino, to je pravi “odojek”!!! :D Take še nisem videl. Vsaka čast! 8)

    #14722

    Daj Jure še tvoje slike gor. Pusti tiste velike, ki jih nisi dobil za drugič, za drugega.

    #14723

    Hvala vsem za čestitke za orado. Sem bil prepričan, da imate lovci, vsaj tisti z daljšim stažem, vsi že kakšno tako med svojimi ulovi, ampak so orade te velikosti očitno med podvodnimi lovci verjetno res bolj redkost. V eni izmed knjig sem namreč prebral, da orada v Jadranu doseže 70 cm dolžine in tudi 10 kg teže, zato sem sklepal, da moj ulov niti ni kaj posebnega. Tile moji je do max.dolžine sicer res manjkalo le 10 cm, zato pa je bila kar štirikrat lažja od največjih opisanih. Verjetno z leti riba več ne raste toliko, pridobiva pa na debelini in teži, ulov pa je večinoma v domeni ribiških mrež. Moraš pač imeti srečo, da se takšna riba odloči priti na čeko, predvsem pa je važno to, kar predvsem Andrej že leta ponavlja: ne streljaj malih rib, ker velike zato ne boš videl. Mislim, da je to osnovno načelo lova na večjo ribo, saj če bi sam tokrat streljal na manjšo orado, ki sem jo imel že na muhi, potem velike niti opazil ne bi. Verjetno bi se vsi po glavi tolkli, če bi vedeli, koliko trofejnih rib smo že izgubili s tem, ko smo prehitno ustrelili manjšo ribo, ki je pač hitreje prišla na čeko. Tipični ulovi za to so porcijski pici, salpe, orade, tudi šargi. Zelo majhni primerki te na čeki obkrožijo praktično takoj, podmerski nekaj trenutkov kasneje, 50 – 80 dg težke ribe pa prihajajo počasneje in kasneje. Če se zaletijo dovolj blizu ponavadi iz veselja nad uspešno čeko ribo počiš in se zadovoljen vrneš na površino. Tako sicer lahko kar hitro napolniš portapeši, pa še večerja je dobra, vendar pa praktično izničiš možnosti za ulov prave ribetine. Za jatami fratrov in ostalih zgoraj opisanih vrst se namreč običajno šele po vsaj 1,5 min čeke pričnejo v daljavi prikazovati zobatci, velike orade, šargi, ki so še bolj korajžni, če smo obdani z jato manjših rib. Potrebna je pač potrpežljivost in sposobnost, da se sprijaznimo z dejstvom, da se lahko na ta način vrnemo domov brez ene same ribe! Se pa dolgoročno ta način lova po moje poplača s kakšno trofejo, ki nadomesti vse poprej izpuščene povprečne ulove.

    Pa še ena letošnje cvetka: s prijateljem Jako, ki se je letos prvič preizkusil z ribolovom, sva lovila na območju, kjer je teren zelo razgiban in sem mu poskušal prikazati različne načine lova. Ob zalezovanju ob obali nisva seveda ujela ničesar, saj v dvoje to pač ne gre, sem pa uspel ujeti orado na plitvi čeki okoli 9 metrov, tako da je lahko videl, kako z dobrim zaklonom privabiš ribo. Za prikaz lova v globini sem se nato potopil ob navpični steni do dna na 18 metrov, kjer me seveda več ni videl in ni vedel, kaj se spodaj dogaja. Padel sem namreč za skalo in kratek čas čakal na prihod ulova. Ker se nič ni zgodilo, sem se že hotel vrniti, vendar sem na svoji levi nenadoma opazil lepo orado, ki se je hranila okoli 10 metrov stran in me ni opazila. Ko je zaplavala tako, da se je zakrila za večjo skalo, sem ob dnu zaplaval direktno nanjo, upajoč, da jo zadenem, ko se bo pojavila na drugi strani kamna. Tedaj sem opazil, da ima kamen ob dnu luknjo in skozenj se je riba videla na drugi strani, tako da sem ustrelil kar skozi skalo in jo zadel. Počasi mi je že zmanjkovalo zraka, a ko sem hotel povleči ašto, se je le-ta zataknila v luknji, tako da se moral z roko vanjo, da sem počasi iztaknil ost. “No, pa jo imam”, sem pomislil, ko je riba nenadoma znorela in se slabo zadeta v trebuh nenadoma iztrgala z osti. Zavil sem že na površje, ko vidim, da ranjena riba divja direktno v kot med dnom in navpično steno in se zarine v majhno razpoko. Z zadnjimi močmi sem zaplaval za njo, jo prijel za rep, vendar se mi je izmuznila, tako da sem drugič prijel bolj čvrsto in z orado v rokaj odplaval navzgor. Tam me je ža malo zaskrbljen čakal Jaka, ki je debelo pogledal, ko je videl, da sem iz globine prinesel orado kar v rokah, zame pa je bil to doslej najbolj težaven ulov. Seveda sem se ob vsem tudi zamislil, saj me je lov ribe očitno toliko okupiral, da sem pozabil na lastno varnost in potreben povratek na površino, kar je lahko enkrat usodno. Drugič bom sigurno pustil puško spodaj ali odvil mulinel ter se šele ob drugem potopu spravil reševati zagozdeno ost ali kaj podobnega. Se ne splača tvegati.

Prikaz 1 prispevka (od skupno 65)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.